Energetske novice
Portal energetskenovice.si je spletni agregator novic, na katerem zbiramo informacije o dogajanju po vsej Sloveniji, s poudarkom na novicah iz energetike.
- Objavljeno: 2023-01-09
- Čas branja: 3 minut
Za izboljšanje odnosa do okolja in ravnanja z energijo obstaja še velik potencial
Avtor:
povzeto po sporočilu za javnost
Avtor fotografij:
Informa Echo
V kolikšni meri so slovenska gospodinjstva energetsko učinkovita, so v agenciji Informa Echo, kjer že od leta 2009 pripravljajo raziskavo REUS, ugotovili s primerjavo deklariranega odnosa 1.013 anketiranih gospodinjstev do okolja in rabe energije z njihovim ravnanjem pri rabi energije.
Glede na rezultate so jih razvrstili v tri skupine: aktivna, skeptična in pasivna gospodinjstva. Skupino aktivnih in skeptičnih gospodinjstev so uvrstili med energetsko ozaveščene, saj so tudi skeptiki seznanjeni z okoljsko problematiko. Na drugi strani pa pasivna gospodinjstva obravnavajo kot energetsko neozaveščena.
Raziskava REUS 2022 kaže, da ima (samo) polovica (51 odstotkov) slovenskih gospodinjstev aktiven odnos do okolja in rabe energije. Aktivna gospodinjstva so najbolj ekološko ozaveščena skupina in svoja prepričanja tudi aktivno prenašajo v prakso. Pri opisovanju vsakodnevnega ravnanja z energijo jih odlikuje nadpovprečna učinkovitost. V največji meri se aktivna gospodinjstva razlikujejo od pasivnih in skeptičnih gospodinjstev po tem, da jim ni vseeno za okolje.
Dobra četrtina gospodinjstev (28 odstotkov) ima pasiven odnos do okolja in rabe energije. Pasivna gospodinjstva se podpovprečno pogosto strinjajo s trditvami v zvezi z vsakdanjim vedenjem pri rabi energije in odnosu do okolja in jim je za podnebne spremembe in ekologijo bolj kot ne vseeno. To je segment, ki se ne vede oziroma ne deluje energetsko varčno.
Petina gospodinjstev (21 odstotkov) se uvršča v skupino skeptikov. Skeptična gospodinjstva so pri večini trditev na ravni populacije ali malo pod povprečjem. Z okoljsko problematiko so na splošno seznanjena, vendar v ekološko in energetsko varčno ravnanje ne vlagajo veliko truda. Pri razmišljanju glede ekologije in podnebnih sprememb so bližje segmentu aktivnih, glede ozaveščenosti in ravnanja pa so bliže segmentu pasivnih gospodinjstev.
Skupino aktivnih in skeptičnih gospodinjstev raziskava uvršča med energetsko ozaveščena gospodinjstva, saj so tudi skeptična gospodinjstva dokaj učinkovita pri rabi energije, medtem ko pasivna gospodinjstva uvršča med energetsko neozaveščena gospodinjstva.
To pomeni, da so slabe tri četrtine slovenskih gospodinjstev (72 odstotkov) ozaveščene glede odnosa do rabe energije in okolja, dobra četrtina (28 odstotkov) je neozaveščena.
Glede na rezultate so jih razvrstili v tri skupine: aktivna, skeptična in pasivna gospodinjstva. Skupino aktivnih in skeptičnih gospodinjstev so uvrstili med energetsko ozaveščene, saj so tudi skeptiki seznanjeni z okoljsko problematiko. Na drugi strani pa pasivna gospodinjstva obravnavajo kot energetsko neozaveščena.
Raziskava REUS 2022 kaže, da ima (samo) polovica (51 odstotkov) slovenskih gospodinjstev aktiven odnos do okolja in rabe energije. Aktivna gospodinjstva so najbolj ekološko ozaveščena skupina in svoja prepričanja tudi aktivno prenašajo v prakso. Pri opisovanju vsakodnevnega ravnanja z energijo jih odlikuje nadpovprečna učinkovitost. V največji meri se aktivna gospodinjstva razlikujejo od pasivnih in skeptičnih gospodinjstev po tem, da jim ni vseeno za okolje.
Dobra četrtina gospodinjstev (28 odstotkov) ima pasiven odnos do okolja in rabe energije. Pasivna gospodinjstva se podpovprečno pogosto strinjajo s trditvami v zvezi z vsakdanjim vedenjem pri rabi energije in odnosu do okolja in jim je za podnebne spremembe in ekologijo bolj kot ne vseeno. To je segment, ki se ne vede oziroma ne deluje energetsko varčno.
Petina gospodinjstev (21 odstotkov) se uvršča v skupino skeptikov. Skeptična gospodinjstva so pri večini trditev na ravni populacije ali malo pod povprečjem. Z okoljsko problematiko so na splošno seznanjena, vendar v ekološko in energetsko varčno ravnanje ne vlagajo veliko truda. Pri razmišljanju glede ekologije in podnebnih sprememb so bližje segmentu aktivnih, glede ozaveščenosti in ravnanja pa so bliže segmentu pasivnih gospodinjstev.
Skupino aktivnih in skeptičnih gospodinjstev raziskava uvršča med energetsko ozaveščena gospodinjstva, saj so tudi skeptična gospodinjstva dokaj učinkovita pri rabi energije, medtem ko pasivna gospodinjstva uvršča med energetsko neozaveščena gospodinjstva.
To pomeni, da so slabe tri četrtine slovenskih gospodinjstev (72 odstotkov) ozaveščene glede odnosa do rabe energije in okolja, dobra četrtina (28 odstotkov) je neozaveščena.
Primerjava s predhodnim merjenjem iz leta 2019 kaže, da se je delež aktivnih gospodinjstev nekoliko zmanjšal (leta 2019 je znašal 55 odstotkov, leta 2022 51 odstotkov), delež pasivnih pa se je nekoliko povečal (s 23 odstotkov leta 2019 na 28 odstotkov leta 2022) Delež skeptičnih gospodinjstvih je ostal približno enak (leta 2019 22-odstoten in leta 2022 21-odstoten). To pomeni, da se je delež ozaveščenih gospodinjstev, katerih delež je leta 2019 znašal 77 odstotkov in leta 2022 72 odstotkov, zmanjšal za pet-odstotnih točk, medtem ko se je delež neozaveščenih gospodinjstev posledično povečal za pet odstotnih točk (iz 23 na 28 odstotkov).
V preteklih sedmih letih se je statistično značilen premik zgodil v obdobju od leta 2017 do 2019, ko je del nekdanjih skeptičnih gospodinjstev (leta 2022 28 odstotkov, leta 2019 22 odstotkov, leta 2017 39 odstotkov in leta 2015 35 odstotkov) prešel v segment aktivnih gospodinjstev (leta 2022 51 odstotkov, leta 2019 55 odstotkov, leta 2017 38 odstotkov in leta 2015 35 odstotkov). Delež pasivnih gospodinjstev ves ta čas ostaja na približno podobni ravni (leta 2022 28 odstotkov, leta 2019 23 odstotkov, leta 2017 23 odstotkov in leta 2015 26 odstotkov.
Negativen trend v primerjavi z rezultati iz leta 2019 so v agenciji zaznali pri štirih od skupno 17 trditev. In sicer pri deležu gospodinjstev, ki se strinjajo s trditvijo, da je lahko biti ekološki, če imaš dovolj denarja. Ta se je v tem času povečal za deset-odstotnih točk. Leta 2019 je znašal 39 odstotkov, leta 2022 pa 49 odstotkov. Delež gospodinjstev, ki se strinjajo s trditvijo, da je biti ekološko osveščen in podnebno ozaveščen bolj kot ne le modni trend, se je povečal za sedem-odstotnih točk (leta 2022 je znašal 22 odstotkov, leta 2019 29 odstotkov).
Delež gospodinjstev, ki se strinjajo s trditvijo »Vsakodnevno varčevanje z energijo se našemu gospodinjstvu zdi zelo pomemben prispevek v boju proti podnebnim spremembam,« se je zmanjšal za devet-odstotnih točk (leta 2022 je bil ta 69 odstotkov medtem, ko je bil leta 2019 78 odstotkov). Delež gospodinjstev, ki se strinjajo s trditvijo »V našem gospodinjstvu smo okoljsko in podnebno osveščeni,« se je zmanjšal za šest-odstotnih točk (leta 2022 je znašal 72 odstotkov, leta 2019 78 odstotkov).
Pri vprašanju, kaj je za gospodinjstva najpomembnejše v življenju, se je v primerjavi z merjenjem iz leta 2019 delež gospodinjstev, ki so kot prioriteto navedla zdravje, povečal za enajst-odstotnih točk. To vprašanje ne vpliva pomembno na ozaveščenost gospodinjstev glede učinkovite rabe energije in okolja, ampak zgolj potrjuje, da je zdravje v zadnjih dveh letih in pol, v času pandemije, pridobilo na pomenu. (pb)
V preteklih sedmih letih se je statistično značilen premik zgodil v obdobju od leta 2017 do 2019, ko je del nekdanjih skeptičnih gospodinjstev (leta 2022 28 odstotkov, leta 2019 22 odstotkov, leta 2017 39 odstotkov in leta 2015 35 odstotkov) prešel v segment aktivnih gospodinjstev (leta 2022 51 odstotkov, leta 2019 55 odstotkov, leta 2017 38 odstotkov in leta 2015 35 odstotkov). Delež pasivnih gospodinjstev ves ta čas ostaja na približno podobni ravni (leta 2022 28 odstotkov, leta 2019 23 odstotkov, leta 2017 23 odstotkov in leta 2015 26 odstotkov.
Negativen trend v primerjavi z rezultati iz leta 2019 so v agenciji zaznali pri štirih od skupno 17 trditev. In sicer pri deležu gospodinjstev, ki se strinjajo s trditvijo, da je lahko biti ekološki, če imaš dovolj denarja. Ta se je v tem času povečal za deset-odstotnih točk. Leta 2019 je znašal 39 odstotkov, leta 2022 pa 49 odstotkov. Delež gospodinjstev, ki se strinjajo s trditvijo, da je biti ekološko osveščen in podnebno ozaveščen bolj kot ne le modni trend, se je povečal za sedem-odstotnih točk (leta 2022 je znašal 22 odstotkov, leta 2019 29 odstotkov).
Delež gospodinjstev, ki se strinjajo s trditvijo »Vsakodnevno varčevanje z energijo se našemu gospodinjstvu zdi zelo pomemben prispevek v boju proti podnebnim spremembam,« se je zmanjšal za devet-odstotnih točk (leta 2022 je bil ta 69 odstotkov medtem, ko je bil leta 2019 78 odstotkov). Delež gospodinjstev, ki se strinjajo s trditvijo »V našem gospodinjstvu smo okoljsko in podnebno osveščeni,« se je zmanjšal za šest-odstotnih točk (leta 2022 je znašal 72 odstotkov, leta 2019 78 odstotkov).
Pri vprašanju, kaj je za gospodinjstva najpomembnejše v življenju, se je v primerjavi z merjenjem iz leta 2019 delež gospodinjstev, ki so kot prioriteto navedla zdravje, povečal za enajst-odstotnih točk. To vprašanje ne vpliva pomembno na ozaveščenost gospodinjstev glede učinkovite rabe energije in okolja, ampak zgolj potrjuje, da je zdravje v zadnjih dveh letih in pol, v času pandemije, pridobilo na pomenu. (pb)
VIR: Naš Stik