Energetske novice

Datum objave:

Avtor:

Ministrstvo za okolje in prostor, ki ga vodi minister Uroš Brežan, je kot prvo v Evropi izvedlo zahtevni postopek presoje vplivov Nuklearne elektrarne Krško (NEK) na okolje. Izdaja okoljevarstvenega soglasja za podaljšanje obratovalne dobe NEK za dodatnih 20 let (do 2043) je bila izdana 13. januarja 2023 in je trenutno v postopku vročanja vsem strankam in stranskim udeležencem ter sodelujočim državam.

Minister za okolje in prostor in bodoči minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan je izpostavil, da je bil postopek izpeljan v skladu z najvišjimi standardi in dobrimi praksami. V okviru postopka presoje vplivov na okolje so bile naslovljene vse okoljske tematike, preučile so se izboljšave za zagotavljanje varnosti, zmanjševanje verjetnosti za okoljske nesreče, odpornost na podnebne spremembe in zunanje dejavnike ter vplivu na vode v luči trenda segrevanja vodotokov v vzhodnem delu Slovenije. Ker leži NEK na potresnem območju, pa je bil pomemben poudarek tudi na tematiko potresne varnosti. Minister za infrastrukturo in bodoči minister za podnebje, okolje in energijo Bojan Kumer je poudaril, da je okoljsko soglasje pomembno, a ključni so tudi prihodnji koraki, s katerimi bomo celostno obravnavali obratovanje jedrske elektrarne v prihodnosti. »Uporaba jedrske energije je, še posebej v luči aktualne energetske krize, pomembna tema za prihodnje generacije naše države, zato smo se v aktualni vladi zavezali, da jo bomo temeljito preučili ob upoštevanju mnenja državljanov, je še poudaril minister Kumer. Kot odgovorna jedrska država moramo v prihodnje v prvi vrsti poskrbeti za odpadke – rešiti vprašanje odlagališča za NSRAO, dokončati gradnjo suhega skladišča za izrabljeno jedrsko gorivo in izvesti desetletni varnostni pregled. Verjamemo, da nam bo to uspelo.«

Predsednik uprave NEK, Stanislav Rožman je izpostavil, da je bil celoten projekt zelo zahteven in kompleksen, sodelovalo je kar 50 strokovnjakov. Vsi postopki so v zaključni fazi, sem sodi tudi dokončanje zakonsko predpisanega periodičnega pregleda. Na sredini leta bo končan akcijski načrt, ki iz tega izhaja. Poudaril je, da ni potreb po fizičnih tehnoloških nadgradnjah. Zaključuje se tudi prenos iztrošenega jedrskega goriva v suho skladišče. Objekt je končan, začenja se testiranje postopka, projekt bo zaključen sredi leta. S tem bodo izpolnjeni vsi pogoji in realizirane vse odločbe upravnih organov za podaljšanje obratovanja NEK.

Minister Uroš Brežan se na koncu zahvalil vsem udeležencem postopka, mnenjedajalcem, nevladnim organizacijam, državam za strokovno, organizacijsko in tehnično sodelovanje. Kot minister se bo vsem sodelujočim državam zahvalil preko slovenske diplomatske mreže Republike Slovenije in seveda ob prvi priložnosti na srečanju sveta ministrov. Posebej se je zahvalil upravi in ekipi NEK, ki je zagotovila veliko strokovno ekipo in prepričljiva, strokovna argumentirana gradiva, da je postopek lahko potekal učinkovito tako doma kot na mednarodni ravni.

Navodila za izvedbo presoj vplivov na okolje za podaljšanje življenjske dobe NEK je pripravila mednarodna delovna skupina kar tridesetih držav, ki sta jo vodili Nemčija in Velika Britanija.  Skupina je bila ustanovljena v času, ko je Slovenija predsedovala Konvenciji o presoji čezmejnih vplivov na okolje (Espoo konvenciji, angleško: Convention on Environmental Impact Assesment in Transboundary Context). Skupina je obravnavala vse možne pravne in vsebinske situacije ter občutljivo razmerje med okoljskimi presojami, ki vključujejo varnost in upravljanje za zagotavljanje vseh tehničnih vidikov varnosti. Z izvedbo presoje vplivov na okolje, h kateri so pozivale tudi nevladne organizacije (Greenpeace, Zveza ekoloških gibanj Slovenije - ZEG), je Slovenija ravnala skladno s mednarodnimi, evropskimi in slovenskimi predpisi.

Z izvedbo postopka in izdajo okoljevarstvenega soglasja je Slovenija ravnala v skladu s Konvencijo o čezmejnih vplivih na okolje in najnovejšimi Navodili Združenih narodov/UNECE za okoljske presoje v zvezi s podaljšanjem življenjske dobe. V čezmejnem posvetovanju so sodelovale vse štiri sosednje države – Hrvaška, Avstrija, Italija in Madžarska ter Nemčija. Med oktobrom 2021 in oktobrom 2022 so bila organizirana posvetovanja z javnostmi, ministrstvi in organizacijami teh petih evropskih držav, tehnične konzultacije s skupinami strokovnjakov ter dodatni ogled stanja NEK z delegacijama Italije in Avstrije. Slovenija je ravnala tudi v skladu z Zakonom o varstvu okolja, saj so bile pravice stranskega udeleženca dane vsem nevladnim organizacijam, ki so to želele.

Ministrstvo je k presoji vplivov na okolje spodbudila tožba nevladnih organizacij v Sloveniji, s katero so zahtevale odpravo odločitve ARSA, da za podaljšanje življenjske dobe ni treba izvesti presoje vplivov na okolje. Posledično je ARSO izdal novo odločitev, da bi podaljšanje življenjske dobe NEK lahko imelo pomembne vplive in jih je treba proučiti v Poročilu o vplivih na okolje. Podobno je odločilo tudi Evropsko sodišče, ko je zaradi tožbe Greenpeace glede jedrskih elektrarn Duel 1 in Duel 2 v Belgiji sploh prvič obravnavalo tak primer in odločilo, da je treba izvesti presojo vplivov na okolje.

V okviru presoje vplivov na okolje so bile naslovljene vse okoljske tematike, največ razprave pa je je bilo glede:

Okoljevarstveno soglasje ugotavlja, da je NEK pripravil Program ukrepov za zagotavljanje jedrske varnosti in izvedel vrsto velikih investicij za izboljšanje varnosti, npr. suho skladišče za izrabljeno gorivo (gradnja je bila zaključena konec leta 2022, letos sledi prva kampanja prestavitve izrabljenega goriva iz bazena v suho skladišče)  ter številne druge varnostne nadgradnje. Pri presoji vplivov na okolje so bile upoštevane in predstavljene javnosti vse ugotovitve Uprave za jedrsko varnost. Uprava za jedrsko varnost že ves čas obratovanja redno izvaja periodične varnostne preglede (periodic safety review - PSR) vsakih 10 let. Ti se končajo z upravno odločbo glede jedrske varnosti. Uprava za jedrsko varnost redno nadzira, kako NEK upošteva vsa mednarodna priporočila in izvaja izboljšave. Ugotavlja, da je NEK v tehničnem stanju, ki omogoča, da ni varnostnih tveganj v času normalnega obratovanja. Za primere nesreč so bili izdelani znanstveni modeli, ki dokazujejo, da ob izvajanju vseh preventivnih ukrepov, ki jih zagotavlja NEK že danes, ne bo pomembnih vplivov. 

Delo nadzora in morebitnih tehničnih izboljšav se ne konča z izdajo okoljevarstvenega soglasja, ampak bo potekalo ves čas podaljšanega obratovanja z izvedbo dveh velikih rednih obdobnih varnostnih pregledov leta 2023 in 2033. Skladno z EU Direktivo 97/2014 o presoji javnih in zasebnih projektov na okolje in ZVO-2 ter Uredbo o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje mora NEK tri leta pred koncem obratovanja izvesti presojo za razgradnjo.

Ministrstvo za okolje in prostor je ta zahtevni proces izvedlo prvo v Evropi  (belgijska Duel 1 in Duel 2 ali ukrajinska Rivne so v izvajanju, a niso zaključeni). Zasluga, da je bil postopek izpeljan v skladu z najvišjimi standardi in dobrimi praksami, gre vsem udeležencem: mnenjedajalcem, nevladnim organizacijam, državam za strokovno, organizacijsko in tehnično sodelovanje. Vsem njim gre tudi iskrena zahvala. Kot minister se bo vsem sodelujočim državam zahvalil prek naše diplomatske mreže – in seveda ob prvi priložnosti na srečanju sveta ministrov. Posebna zahvala gre upravi in ekipi NEK, ki je zagotovila veliko strokovno ekipo in prepričljiva, strokovna argumentirana gradiva, da je postopek lahko potekal učinkovito tako doma kot na mednarodni ravni.

VIR: Naš Stik