Energetske novice

Avtor:

Avtor fotografij:

Na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko se je danes odvila 9. fotovoltaične konferenca Slovenije, ki je preko eminentnih predavateljev postregla z najbolj aktualnimi fotovoltaičnimi vsebinami in podatki.

Fotovoltaična energija je energija prihodnosti – to je bilo jasno iz ust vseh govorcev, med katerimi je bil tudi sam minister za podnebje, okolje in energijo, mag. Bojan Kumer. Po njegovih besedah mora Slovenija delati na tem, da bo čimveč energije pridobila iz obnovljivih virov, ne pa je uvažala, tako kot danes, ko več kot 25 odstotkov svoje električne energije kupujemo od drugih držav. Predvsem ga veseli, da Slovenci imamo nove dobre fotovoltaične rešitve, ki imajo veliko prihodnost. Tudi z energetsko krizo smo se po njegovih besedah v primerjavi z nekaterimi sosednjimi državami, ki so zaradi pomanjkanja energije morale sprejemati rigorozne ukrepe, spopadli bolje in jo na račun dobro delujočega energetskega sistema še dobro odnesli. Opozoril je na nekatere napačne govorice o škodljivosti fotovoltaike in poznavalce pozval, da kot strokovna javnost navede dejstva, kako neškodljiva je v resnici uporaba sončnih panelov in s tem zavrže strahove pred uporabo te tehnologije, ki je resnično potrebna za učinkovit zeleni prehod. Zaželel je prijetno izmenjavo izkušenj in izrazil prepričanje, da bo  drugo leto 10. konferenca že poročala o pozitivnih učinkih in rezultatih današnjih pogovorov.

Prof. dr. Marko Topič je izpostavil zanimive podatke, da je bila Slovenija leta 2021 z okoli 170 vati (W) na prebivalca iz sončnih elektrarn v spodnji polovici evropskih držav, že lansko leto pa smo zelo napredovali in presegli 300 vatov.  Letos  pričakujemo, da bomo presegli 400 vatov fotovoltaične energije na prebivalca, kar je odličen preskok. Leta 2021 je bilo zgrajenih 6000 novih sončnih elektrarn, samo lani pa še dodatnih 12.000, kar pomeni, da sončne elektrarne skupaj prispevajo že 6 odstotkov proizvedene električne energije v letu 2022, številka pa bi se seveda morala višati tudi naprej. Jasno je, da tudi Evropa napreduje v gradnji sončnih elektrarn. Omenil je SODO, ki vodi stanje vlog za samooskrbo; največ soglasij za priključene elektrarne je bilo potrjenih s strani Elektra Celje, največ priključenih elektrarn pa je bilo pod okriljem Elektra Ljubljana. Veseli ga, da bomo že drugo leto poročali o novih uspehih fotovoltaike in da bomo kmalu prišli do fotovoltaičnega gigavata ter udejanjili multigigavatano fotovoltaiko na slovenskih tleh za doseganje podnebnih ciljev. 

Dr. Ambrož Božiček iz družbe HESS je predstavil prvi primer fotovoltaike, ki deluje kot hibridni sistem sonca in vode. Sončna elektrarna Brežice je z močjo 6 MW trenutno največja v Sloveniji, 5,5 milijona evrov vreden projekt pa je dobil tudi subvencijo kohezijskega sklada. Sončna elektrarna Brežice je v HE Brežice priključena po kablovodu in deluje kot njen četrti agregat. Ko ni sonca, se manjkajoča energija iz sončne elektrarne nadomesti z vodno energijo iz HE, obraten proces pa se dogaja, ko je sonca dovolj. V omenjenem hibridnem sistemu je pretočna akumulacija uporabljena tudi kot hranilnik energije. V dnevnem režimu se polni, proizvodnja električne energije pa poteka tako iz sončne elektrarne kot hidroelektrarne. Ponoči in v času, ko proizvodnja iz sončne elektrarne ni mogoča, pa izrabijo možnost praznjenja akumulacije in s tem povečano pridobivanje električne energije iz vode. Takšno dopolnjevanje obnovljivih virov električne energije je zanesljivo in pripravljeno na kakršnekoli spremembe v omrežju. Dr. Gorazd Kresen je predstavil inovacije za razogljičenje energijsko intenzivne industrije z uporabo OVE na primeru Steklarne  Hrastnik, kjer so sončno elektrarno lepo integrirali na streho, tam kjer imajo hibridno peč pa imajo namen inštalirati še dodatne sončne celice.

Nina Hojnik, direktorica Združenja slovenske fotovoltaike, je opozorila na nevarnost, da bi se napredovanje razvoja fotovoltaike zaustavilo, tako kot leta 2013. ''Če se ne vzpostavijo pogoji, ki še niso vzpostavljeni, se to lahko zgodi. Pomembna je smooskrba po letu 2024, ki je odvisna od soglasij za priklop, zagotovitve ustreznega omrežja in kakovosti izvajalcev. Kader je pomemben na vseh ravneh, potrebno pa je vzpostaviti okolje, ki bo zagotavljalo primern razvoj fotovolatike.'' Matjaž Miklavčič iz SODO je predstavil priključno shemo SONDSEE, oziroma novosti sistemskih obratovalnih navodil, Aleksander Momirovski, mag. inž. el, z oddelka za vodenje in delovanje elektroenergetskij sistemov na elektroinštitutu Milan Vidmar pa je obravnaval vpliv OVE na sistemske storitve v EES Slovenije. Po njegovih besedah je vzrok za storitve izravnave razlika med dejansko in napovedano generacijo električne energije znotraj regulacijskega območja oziroma odstopanja v realnem času. Razvoj OVE dobiva eksponentno rast v vseh možnih scenarijih, v sodelovanju s sistemskim operaterjem prenosnega omrežja pa so pripravili študijo, ki se ukvarja z zakonodajo ureditve frekvence. Pomembno je vedeti, kakšni so izzivi s katerimi se moramo soočiti, da pridemo do uspešnega elektroenergetskega sistema: Dolgoročno bomo proizvajali med 7 in 9 gigavatov elektrike iz sonca, kar je neprimerjljivo več kot danes, ko nismo še niti pri enem gigavatu. 

VIR: Naš Stik