Energetske novice

Nujna krepitev evropskega elektrozavezništva

Datum objave:

sreda, 24. september 2025

Avtor:

Staš Zgonik

Organizacija Ember, ki se ukvarja z analizo dejavnikov energetske tranzicije, v danes objavljenem poročilu poudarja ključni pomen čezmejnih daljnovodnih povezav za varnost in zanesljivost oskrbe z električno energijo.

Analitiki pri Ember opozarjajo, da ima več kot polovica evropskih držav omejene daljnovodne povezave s sosedi, kar omejuje njihovo sposobnost uvoza električne energije in povečuje tveganje za električne mrke. Kot še posebej izpostavljene tveganju analiza omenja Španijo, Irsko in Finsko.

Čezmejne povezave preprečujejo električne mrke

Kot izpostavljajo pri Ember, se je Evropa zahvaljujoč čezmejnim povezavam v zadnjih petih letih izognila najmanj trem električnim mrkom. Tako so denimo maja 2021, ko je napaka v pomembni razdelilno-transformatorski postajo na Poljskem povzročila nenaden izklop 3,5 GW proizvodnje iz omrežja, sosednje države s povečanim izvozom zadržale padec frekvence v omrežju in preprečile nadaljnje kaskadne izklope.

Prav tako so sosede Poljski priskočile na pomoč leta 2020, ko je močno deževje onemogočilo dobavo premoga do elektrarn, kar je skupaj z nekaterimi drugimi nenačrtovanimi okvarami povzročilo primanjkljaj skoraj 6 GW moči v sistemu – četrtine koničnega odjema v državi.   

Uvoz iz drugih držav je, navajajo pri Ember, leta 2022 reševal Francijo, ko se je ta soočala z upadom proizvodnje zaradi okvar v jedrskih elektrarnah. Če je leta 2021 Francija izvozila 42 TWh električne energije, je morala leta 2022 uvoziti 17 TWh. Na vrhuncu potreb so od sosed uvažali kar za 11 GW moči.

Ob tem pri Ember še opozarjajo, da je Španija po letošnjem električne mrku sistem začela postavljati na noge ravno s pomočjo čezmejnih povezav s Francijo in tudi Marokom.

Energetski zavezniki

Še en vidik pomembnosti čezmejnih prenosnih zmogljivosti je njihova ključna vloga pri zagotavljanju stabilnosti oskrbe v primeru vojnih razmer, ugotavljajo pri Ember. Dober primer tega je Ukrajina, ki ji povezava z evropskih kontinentalnim omrežjem, vzpostavljena v le nekaj tednih po ruski invaziji, pomaga vzdrževati kolikor je mogoče stabilno preskrbo z elektriko.  

Navezava na evropsko omrežje in odklop od elektroenergetskega omrežja Rusije in Belorusije sta pomembno prispevala tudi k varnosti in stabilnosti energetske preskrbe v Moldaviji, prav tako pa v treh baltskih državah – Litvi, Latviji in Estoniji – ki so se evropskemu sistemu pridružile v začetku letošnjega leta. 

Nujna večja zmogljivost, a tudi boljša zaščita

»Čezmejne povezave so ključne za zagotavljanje odpornosti omrežja, energetsko varnost in, širše, varnost celotne Evrope,« ugotavljajo pri Ember. Do bo to mogoče zagotavljati tudi v prihodnje, sta po njihovem mnenju ključna dva nabora ukrepov – povečanje čezmejnih prenosnih zmogljivosti in boljša zaščita obstoječih. Poškodba energetskega kabla Estlink 2, ki povezuje Finsko in Estonijo, ki jo je ruska ladja zakrivila konec lanskega leta, namreč nazorno kaže na ranljivost tovrstne infrastrukture.

Slovenija nima težav

Slovenija težav s čezmejnimi prenosnimi zmogljivostmi nima. Nasprotno, smo ena najbolje vpetih držav v evropskem sinhronem omrežju in lahko uvažamo za večkratnik domače konične porabe. V praksi se je koristnost močnih čezmejnih povezav izkazala leta 2022, ko kljub temu, da sta bila nekaj časa tako TEŠ kot JEK hkrati izklopljena iz omrežja, nismo imeli težav s stabilnostjo preskrbe z elektriko.

VIR: Naš Stik