Energetske novice

Poziv k spremembi financiranja »net meteringa«

Datum objave:

petek, 10. oktober 2025

Avtor:

Staš Zgonik

Dobavitelji električne energije pozivajo k novemu državnemu mehanizmu, ki bi kril stroške samooskrbe po sistemu letnega netiranja. Skupaj z Elesom so pozvali tudi k dodatnim spodbudam za vgradnjo baterijskih hranilnikov.

Potem ko je prejšnji teden dobavitelj električne energije SunContract napovedal, da zaradi nevzdržno visokih stroškov z novembrom za svoje odjemalce ukinja storitev net meteringa, so danes večji dobavitelji električne energije in sistemski operater ELES pozvali k spremembam sistema.

Kot so na današnji novinarski konferenci v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije poudarili predstavniki Sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije pri GZS, je bil sistem letnega netiranja v začetku zelo uspešna spodbuda za razvoj samooskrbe in zelenega prehoda, zaradi izredno spremenjenih razmer na trgu pa je zagotavljanje njegovega izvajanja postalo nevzdržno.

Hkrati se jim je ELES pridružil v pozivu k okrepitvi spodbud za nameščanje baterijskih hranilnikov, ki bi omogočali prehod na dolgoročno vzdržne sheme samooskrbe.

60 tisoč malih investitorjev

Odjemalci v shemi letnega netiranja so upravičeni do obračuna po načelu razlike med prevzeto in oddano električno energijo ob koncu obračunskega obdobja, ki traja eno koledarsko leto. V tem obdobju se izvaja količinsko netiranje, kar pomeni, da se kilovatna ura (kWh) oddane energije izravna s kilovatno uro prevzete energije (brez finančnega ovrednotenja). Če odjemalec na letni ravni proizvede več energije, kot je porabi, nima dodatnih stroškov, v nasprotnem primeru pa po ceniku plača le manjkajočo količino energije. Dobavitelj pa mora na drugi strani zagotavljati manko energije v 15-minutnih obračunskih intervalih, ko odjemalec nima dovolj lastne proizvodnje, in jo na tak način tudi zakupuje na trgu.

V shemo je vključenih približno 60 tisoč odjemalcev, ko so po mnenju dobaviteljev z investicijami v samooskrbne sončne elektrarne pomembno prispevali k doseganju strateških podnebno-energetskih ciljev Slovenije in posledično EU.

Visoke razlike v ceni oddane in prevzete energije – 645 evrov na odjemalca

A spremenjene razmere na trgih – te so posledica obsežnih naložb v OVE na ravni Evrope, čemur pa niso istočasno sledile investicije v hranilnike električne energije - so povzročile, da je tržna cena električne energije v času, ko odjemalci prevzemajo elektriko iz omrežja (predvsem zvečer in pozimi), v povprečju približno 4-krat višja od cene v času, ko jo odjemalci v omrežje oddajajo (predvsem podnevi in poleti).

Ena od prosojnic z današnje novinarske konference (Vir: EZS)

Tovrstne razlike v ceni pa, so poudarili na novinarski konferenci, povečujejo tako stroške izravnave kot tudi sistemska tveganja zagotavljanja stabilnega delovanja elektro energetskega sistema.

Po trenutni ureditvi morajo razliko v ceni med električno energijo, oddano v omrežje, in električno energijo, prevzeto iz omrežja, kriti dobavitelji električne energije. Zaradi visokih razlik v ceni to zanje postaja nevzdržno. Po podatkih dobaviteljev bo povprečni letni strošek v letošnjem letu znašal kar 645 evrov na odjemalca.   

»Kratkoročno so razmere kritične«

Kot poudarjajo dobavitelji, so s spodbujanjem rešitev, ki temeljijo na povezovanju proizvodnih naprav in baterijskih hranilnikov, do neke mere zamejili predstavljene izzive in dodatno postavili temelje za prihodnost energetske samooskrbe. »Kljub predvidevanju izboljšanja razmer v prihodnosti pa je zagotavljanje sistema samooskrbe z letnim netiranjem zaradi spremenjenih tržnih okoliščin postalo nevzdržno. Potrebno je zagotoviti rešitev za prehodno obdobje, ko bomo dobavitelji z večjo količino baterijskih sistemov in upravljanjem z njimi uspeli trenutno stanje sanirati do vzdržnega stanja.«

Član uprave GEN-I Sandi Kavalič ob tem opozarja: »Kljub temu, da so se investitorji že odzvali z velikim investicijskim ciklom v hranilnike električne energije, so kratkoročno razmere kritične, saj te investicije močno zaostajajo za investicijami v sončne elektrarne.«

Član uprave Petrola Drago Kavšek pa je poudaril, da je kritje razlike med tržno vrednostjo energije poleti in pozimi za dobavitelje breme, ki zavira investicije v zeleni prehod. »Potrebujemo vzdržno rešitev, ki bo zaščitila gospodinjstva in omogočila vlaganja v hranilnike ter stabilnost sistema. Energetska tranzicija mora biti skupen in finančno vzdržen projekt.«

VIR: Naš Stik