Energetske novice

Umeščanje vetrnih elektrarn: »Od sosednjih držav se lahko veliko naučimo«

Datum objave:

torek, 04. november 2025

Avtor:

Mare Bačnar

Jože Bajuk, generalni direktor Interenerga, opozarja, da bi se morali učiti od Hrvatov in Italijanov, ki so pri umeščanju vetrnih elektrarn pravočasno oblikovali specializirane strukture in transparentna pravila igre.

Vpogled v delovanje Interenerga

Družba Interenergo, ki je del avstrijske skupine Kelag International, ima za seboj skoraj dve desetletji rasti. »Začeli smo z majhnimi hidroelektrarnami v Bosni in Srbiji,« nam je povedal njen generalni direktor Jože Bajuk. »Sčasoma smo dodali veter in sonce ter svoje aktivnosti razširili na skupno sedem trgov v regiji. Naša matična družba, Kelag International, pa z enakimi dejavnostmi pokriva še trge Portugalske, Španije, Francije in Italije pa tudi Romunijo in Bolgarijo. Danes skupaj pokrivamo trinajst trgov – od Portugalske in Španije do Romunije in Bolgarije.«

Ta zemljepisna razpršenost pomeni tudi različne pogoje. »Cene elektrike so v vsaki državi drugačne. Borzni pogoji se razlikujejo, nekje so še vedno prisotni podporni sistemi, drugje so projekti povsem tržno usmerjeni. Če si prisoten v več državah, tveganja lažje uravnotežiš.«

Bosna, obljubljena dežela

Ko Bajuk govori o uspehih v regiji, posebej poudari letos odprti vetrni park v Bosni in Hercegovini. »Gre za 25-megavatni projekt, največji v našem portfelju. Pogoji tam so res idealni: hribovit teren, malo poselitve, močen veter, trdna podlaga. V takšnih razmerah so temelji preprostejši, stroški nižji in tveganja manjša.«

Zanimiva je njegova slikovita opazka: »Tam vetra ne manjka. Ko enkrat vidiš, kakšni so pogoji v Hercegovini, razumeš, zakaj je tam veter logična izbira. V Sloveniji pa so razmere drugačne, kar pomeni, da je treba razmišljati o prilagojenih rešitvah.« V Sloveniji Interenergo sicer, kot so nam povedali, aktivno preučuje možnosti za razvoj določenih projektov, ki pa so trenutno še v zgodnjih fazah in zato niso primerni za javno predstavitev.

Hrvaška prednost: pravočasna organizacija in prostorski kapital

Bajuk kot dober zgled države z vetrno energijo omenja Hrvaško: »Na Hrvaškem je HEP že pred več kot desetimi leti oblikoval specializirane time, ki se ukvarjajo izključno s priključevanjem obnovljivih virov. Investitor pride k sogovorniku, ki razume problem in ga zna rešiti. Pri nas tega ob velikih projektih vetrnih ali sončnih elektrarn še danes ni.«

Hrvaška je imela, poudarja Bajuk, tudi prostorsko prednost. Dalmacija z obsežnimi državnimi zemljišči, redkejšo poseljenostjo in z močno prenosno mrežo je omogočila gradnjo velikih vetrnih elektrarn. »Pri nas je prostora bistveno manj. Če želiš vetrno turbino, potrebuješ oddaljeno lokacijo, prostorsko dovoljenje in priključek.«

Transparentno in predvidljivo okolje za investitorje

Najbolj sistematično urejena država pa je po Bajukovem mnenju Italija. »Tam trenutno na podlagi nacionalne zakonodaje regijsko določajo območja, na katerih so oz. bodo v prihodnje vetrne in sončne elektrarne dopustne. V takem okolju investitor ve, da so območja jasno določena. Razprava se preseli v strokovno sfero, torej, kako zaščititi ptice, netopirje, katere omilitvene ukrepe izvesti.«

Prav tako so v Italiji uredili proces priključevanja. »Operater načelno ne zavrne vloge, ampak pove: priključek bo pripravljen leta takrat in takrat, stal bo toliko in toliko. Če se investitor s tem strinja, dobi zavezujoč sporazum. To je transparentno in predvidljivo. Pri nas pa investitor pogosto nima jasnih informacij.«

Ko omeniva Avstrijo, Bajuk pokaže na strukturo tamkajšnjih hidroelektrarn. »Od vseh nameščenih enot je okoli tretjina črpalnih. To jim daje fleksibilnost, ki je v Sloveniji nimamo v takem obsegu. Če imaš hidro z akumulacijo, veter in sonce, si dolgoročno v prednosti. To je kombinacija, ki ti omogoča, da bolj optimalno uravnavaš sistem.«

Slovenija: Država nedorečenosti

V Sloveniji so vetrni projekti še vedno v povojih. Bajuk vidi največ možnosti v okolici Postojne, kjer se stikata Primorska in Notranjska. »Tam se združujejo pogoji – odprt teren, manj poselitve, nekaj omrežnih kapacitet. Drugod je bistveno težje.«

Največje tveganje pa vidi v nedorečenosti. »Če država ne določi območij, na katerih je gradnja dopustna, bo tveganje za investitorje ostalo visoko. Investitorji ne morejo vlagati sredstva in čas v projekte, če se ti nato ustavijo že v začetnih postopkih.«

Eden največjih izzivov v Sloveniji je po njegovih besedah vključevanje civilnih iniciativ v strokovni dialog. »V Italiji in na Hrvaškem razprave potekajo kot del strokovnih postopkov – na primer, da moraš ob določenih vremenskih pogojih ustaviti turbine, da zaščitiš ptice. To je izvedljivo in jasno. Pri nas pa pogosto pride do zapletov že pred začetkom strokovnega dialoga.«

Opozarja, da to povečuje tveganja. »Za vlagatelje je ključna predvidljivost. Če postopki in pogoji niso jasni, se investicije naravno usmerijo tja, kjer so okviri bolj določeni.«

»Veter dopolnjuje sonce, hidroenergija daje stabilnost«

Interenergo skupaj s svojo matično družbo Kelag International danes upravlja približno 250 MW proizvodnih kapacitet. »Do leta 2035 želimo s svojo matično družbo doseči 600 MW nazivne moči proizvodnih kapacitet. V desetih letih bomo investirali med 600 in 700 milijonov evrov,« pove Bajuk. Pri tem poudari razliko do finančnih skladov: »Mi nismo investicijski sklad, ki načrtuje izhod v petih letih. Mi smo proizvajalec električne energije. Gradimo projekte, ki jih bomo upravljali do konca njihove življenjske dobe in jih bomo, kjer bo mogoče, podaljševali z novo tehnologijo, ki bo takrat na voljo. Zaradi tega se do okolja in deležnikov obnašamo maksimalno odgovorno.«

Kljub razlikam med državami Bajuk verjame v jasno strukturo prihodnosti. »Naš dolgoročni cilj je portfelj, ki ima tretjino hidro, tretjino veter in tretjino sonce. Hidro daje stabilnost, veter se sezonsko dopolnjuje s soncem, sonce pa bo s pomočjo baterij odprlo popolnoma novo poglavje.« Posebej opozori na problem presežkov: »Brez hranilnikov ima sončna energija problem. Preobilje elektrike čez dan povzroča negativne cene, ki silijo proizvajalce, da sončne elektrarne zaustavljajo.«

 

* Prispevek je bil izvorno objavljen v aktualni številki revije Naš stik.

VIR: Naš Stik