Energetske novice

Kakšne koristi prinašajo nizkopovesni vodniki in kaj sploh počne prečni transformator?

Avtor:

Staš Zgonik

Družbi ELES in Terna, slovenski in italijanski operater prenosnega omrežja, sta danes podpisali pogodbo o nadgradnji prenosnih zmogljivosti med državama, ki bo zmožnost izmenjave električne energije med državama povišala za 600 MW. Pojasnjujemo ozadje dogovora.

Ključni naložbi na slovenski strani bosta vgradnja nove, tretje enote prečnega transformatorja v RTP Divača, ki bo odklenila dodatno prenosno kapaciteto na 400 kV daljnovodu Divača – Redipulja, in pa zamenjava obstoječih klasičnih daljnovodnih vodnikov na 220 kV povezavi med Divačo in Padričami z nizkopovesnimi vodniki. Celotna naložba je ocenjena na 250 milijonov evrov

Naprava za prerazporejanje pretokov

Prečni transformatorji so v zadnjih letih izjemno iskane naprave, ki omogočajo boljši izkoristek obstoječih prenosnih zmogljivosti. »Prečni transformator je namenjen preprečevanju preobremenitve ključnih daljnovodov in hkratnem ohranjanju prenosne zmogljivosti med sistemi,« nam je pojasnil mag. Uroš Salobir, direktor področja za strateške inovacije na Elesu. »Z omejevanjem pretoka na najbolj obremenjenem daljnovodu lahko povečamo skupno prenosno zmogljivosti vseh vzporednih daljnovodov. To je v bistvu naprava za prerazporejanje pretokov s ciljem povečevanja skupne prenosne zmogljivosti.«

Novi vodniki bodo vzdržali višje tokove

Če je namestitev dodatnega prečnega transformatorja v prvi vrsti namenjena povečanju kapacitet za izmenjavo električne energije med državama, pa je namen namestitve nizkopovesnih vodnikov na 220 kV daljnovod Divača – Padriče predvsem zagotavljanje večje zanesljivosti te izmenjave.

Nizkopovesni visokotemperaturni vodniki (angl. High Temperature Low Sag oz. HTLS) so izdelani tako, da lahko obratujejo pri višjih temperaturah, pri katerih bi se običajni daljnovodni vodniki zaradi termičnega raztezanja že povesili pod varno mejo. To pa pomeni, da lahko prenesejo večji električni tok. »S temi vodniki dosežemo, da daljnovodi vzdržijo višje tokove, pri kakršnih bi običajni vodniki že 'pregoreli',« nam je pojasnil Uroš Salobir. »Pri tem se je sicer treba zavedati, da višji tokovi pomenijo tudi večje izgube, zato je tovrstno »čezmerno« obremenjevanje daljnovoda s HTLS vodniki predvideno le za kratkotrajne izredne situacije. A ko je alternativa izpad daljnovoda ali razpad sistema, tudi večje izgube niso problem.«

Daljnovod 400 kV Divača - Redipulja ima 5-6X večjo prenosno zmogljivost od 220 kV daljnovoda do Padrič, je pojasnil mag. Klemen Dragaš, direktor področja za upravljanje s sredstvi in projekti na Elesu. »Če se nam danes zgodi izpad 400 kV povezave, to pomeni avtomatski varnostni odklop tudi povezave 220 kV, saj ta povezava ne bi mogla prevzeti celotnega bremena,« je pojasnil Dragaš.

Osnovni namen namestitve HTLS vodnikov na to povezavo je zato zagotoviti dovolj rezervnih zmogljivosti, ki bi omogočile izmenjavo električne energije tudi v primeru izpada 400 kV povezave. »Vsaj za kratek prehodni čas, dokler te močnejše povezave spet ne usposobimo.«

Naložba kot alternativa HVDC

Naložba v nadgradnjo obstoječih čezmejnih povezav z Italijo je pravzaprav alternativa vzpostavitvi kabelske povezave z enosmernim tokom (HVDC) med Slovenijo in Italijo, o kateri sta vrsto let razmišljala ELES in Terna. 

Kot pravi Dragaš, pa se je nadgradnja obstoječih povezav izkazala za bistveno bolj racionalno. »Investicija v HVDC povezavo je bila že nekaj let nazaj ocenjena na slabo milijardo evrov, danes pa bi bila zaradi rasti cen opreme verjetno še bistveno višja. Podobno korist, kot bi jo dosegli s HVDC povezavo, bomo zdaj dosegli z bistveno nižjim vložkom. Odločili smo se za tehnično-ekonomsko najbolj racionalno rešitev, ki se bo po naših pričakovanjih izplačala že v nekaj letih.«

VIR: Naš Stik