Energetske novice

Bojan Kumer: »Res bi bil neumen minister, če ne bi podpiral jedrskega programa«

Avtor:

Mare Bačnar

Minister Bojan Kumer je v intervjuju za RTV Slovenija govoril o gradnji JEK2, prenovi omrežja, zaščiti gospodinjstev in pospešitvi zelenega prehoda brez ogrožanja lokalnih skupnosti. Slovenija po njegovih besedah stavi na stabilnost, realnost in kredibilnost – tako doma kot v mednarodni energetski politiki.

Minister Kumer o energetski prihodnosti

V intervjuju za RTV Slovenija je minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer izpostavil ključne strateške usmeritve Slovenije na področju energetike. Med prioritetami je gradnja JEK2, prenova omrežja, zaščita gospodinjstev in pospešitev zelenega prehoda brez ogrožanja lokalnih skupnosti. Slovenija po njegovih besedah ne želi biti simboličen akter v podnebni politiki, temveč kredibilen sogovornik z realnimi rešitvami. Povzemamo nekaj ključnih tematik, ki se jih je dotaknil:

Jedrska prihodnost: JEK2 kot temeljni energetski projekt države

Minister Kumer je poudaril, da je gradnja drugega bloka Jedrske elektrarne Krško (JEK2) prednostna naloga države, saj predstavlja dolgoročen odgovor na vprašanje zanesljive in nizkoogljične oskrbe z elektriko. »Slovenija je jedrska država z izredno dobro delujočim jedrskim programom, ki nam ga marsikdo zavida in je naša konkurenčna prednost. Res bi bil neumen minister, če ga ne bi podpiral.« Veliki jedrski bloki so zrela tehnologija, ki je danes na dosegu, pravi minister, moramo samo paziti, kdo bo ponudnik. Imamo več možnosti, čez čas se bo to še spreminjalo, za zdaj stavimo na evropski – francoski model, ali pa na ameriški model v povezavi morda s kakšnim konzorcijem iz Koreje. »Ne vemo še, nismo še tam, morali pa se bomo odločiti pred referendumom.«

Omrežje in samooskrba: stabilnost, a ne na račun gospodinjstev

Kot pravi Kumer, Slovenija nujno potrebuje velike naložbe v nizko- in srednjenapetostno distribucijsko omrežje, ki je vse bolj obremenjeno zaradi priključevanja samooskrbnih sončnih elektrarn, toplotnih črpalk in električne mobilnosti. »Vsota omrežnine, ki jo plačajo vsi odjemalci v Sloveniji, je premajhna za razvoj omrežja, ki ga potrebujemo. Kar pomeni, da moramo zbrati več denarja, na to direktor Elesa Aleksander Mervar opozarja že deset let.« Da ne bi dodatno obremenjevali gospodinjstev, zdaj podjetja, ki skrbijo za vzdrževanje in gradnjo omrežja del teh vlaganj pokrivajo z evropskimi sredstvi. »Še vedno je na voljo več deset milijonov, ki jih morajo podjetja porabiti in mislim, da bo to zadoščalo vsaj do konca prihodnjega leta. Ta evropska nepovratna sredstva bi lahko šla tudi drugam, ampak tukaj imamo od njih korist vsi. Lahko dvignemo omrežnino za npr. 20 odstotkov, ali pa vložimo evropska nepovratna sredstva. To je bilo naše vodilo in z Elesom ter distribucijskimi podjetji zelo dobro sodelujemo, naredili so celo korak naprej in npr. na Elesu pridobili še dodatna evropska sredstva.«

Zakon o spodbujanju rabe OVE

Država želi zaščititi gospodinjstva, ki so že izvedla zeleni prehod – mnogi z lastnimi sredstvi, drugi prek kreditov, ker so zaupali v usmeritve politike. Po besedah ministra Kumra bi bilo nesmiselno kaznovati uporabnike, ki so ukrepali odgovorno in v skladu z državno energetsko strategijo. Predlog zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov tako določa, da stroškov razlike v tržni ceni med elektriko, oddano v omrežje, in elektriko, prevzeto iz omrežja, pri samooskrbnih net metering odjemalcih ne bodo nosili odjemalci. Vloge za povračilo bo v njihovem imenu oddal dobavitelj, ki bo tudi odgovoren za točnost podatkov. Postopek bo nadzoroval Borzen v sodelovanju z Elesom. Zakon vključuje tudi prepoved enostranskih odpovedi pogodb, ki so bile med energetsko krizo vir negotovosti za mnoge uporabnike.

Kumer se je dotaknil tudi primera SunContracta, ki je deloval po alternativnem modelu net meteringa, podprtem z blockchain tehnologijo. Po njegovi oceni model ni bil v skladu s sistemskimi pravili in je temeljil na drugačnem poslovnem okviru kot tisti, ki so ga spoštovali ostali dobavitelji. Napovedana tožba po njegovem mnenju ne ogroža nove zakonodajne ureditve.

Trenutna tržna vrednost sončne energije je nižja, kot se je predvidevalo, kar je posledica hitre solarizacije v EU. Takšen učinek je bil sicer pričakovan šele okoli leta 2030. Kljub temu sonce ostaja najcenejši vir, ki ob podpori baterijskih hranilnikov omogoča večjo prilagodljivost porabi. Vlada zato ponuja spodbude za sistemske baterije tako gospodinjstvom kot podjetjem. S tem želi ublažiti pritisk na cene in ohraniti zagon zelenega prehoda, ki se je gradil zadnjih deset let.

Premog in Šaleška dolina: 2033 kot usmeritev, ne kot fiksni rok

Minister Kumer je spomnil, da je vlada leta 2022 sprejela strategijo za izstop iz premoga, ki kot skrajni rok za končanje rabe določa leto 2033. Zakon, ki je bil oktobra obravnavan na terenski seji vlade v Šaleški dolini, bo temu terminu sledil in predvideva postopno zmanjševanje izkopa, že prihodnje leto tudi začetek zapiranja enega dela Premogovnika Velenje.

Obseg izkopa se po njegovih besedah že zmanjšuje in se bo še naprej, pri čemer bo minister vsako leto spremljal razmere in usklajeval nadaljnje korake. Mejniki so postavljeni na leta 2027, 2029, 2031 in 2033, a lahko morebitne energetske krize vplivajo na dinamiko. Ključno bo uravnotežiti zanesljivost oskrbe in socialno varnost regije. Po njegovem zaprtja TEŠ ne moremo izpeljati brez nadomestnih rešitev, dolina pa potrebuje nove priložnosti, ki jih mora država aktivno podpreti.

VIR: Naš Stik