Energetske novice
Portal energetskenovice.si je spletni agregator novic, na katerem zbiramo informacije o dogajanju po vsej Sloveniji, s poudarkom na novicah iz energetike.
- Objavljeno: 2025-12-10
- Čas branja: 1 minut
Resnica o daljnovodih
Datum objave:
torek, 09. december 2025
Avtor:
Mare Bačnar
Daljnovodi so elektroenergetsko ožilje Slovenije. Ozadnje nastajanja daljnovodov je v tokratnem Elescastu razkrivala Anja Hreščak z direktorjem Področja za infrastrukturo prenosnega omrežja v podjetju ELES - Boštjanom Barlom.
Tokratna epizoda je nastala na gradbišču v Herinji vasi, kjer ELES obnavlja daljnovod Brestanica–Hudo. Anjo Hreščak je na terenu spremljal Boštjan Barl, direktor Področja za infrastrukturo prenosnega omrežja v podjetju ELES. V pogovoru pojasnita, kako poteka umeščanje daljnovodov v prostor, zakaj so postopki dolgotrajni, ali daljnovodi sevajo in kakšne odškodnine pripadajo lastnikom zemljišč pod njimi.
“Prenosno omrežje zmore več, kot se zdi”
Boštjan Barl je pojasnil, da pogoste trditve o tem, da v Sloveniji ni več prostora za nove sončne elektrarne, ne držijo povsem. »Naši objekti so še vedno dovolj zmogljivi, da lahko prenesejo vse, kar je trenutno v planih. Težava ni v prenosnem omrežju. Zatakne se pri bližini – pri tem, kako z distribucijskim omrežjem in drugimi priključki priti do obstoječih daljnovodov in RTP-jev, da lahko energijo sploh odvedemo,« je povedal.
Pri daljnovodih se v resnici pogovarjamo o elektromagnetnih poljih kot takih. »Ravno zaradi tega, ker se uporablja izraz sevanje, je to nekaj neznanega. Elektromagnetnih polj ne vidimo, ljudje nimajo občutka, kaj je to. Zaradi tega obstaja neki strah, neka bojazen.« Poudaril je, da smo v vsakdanjem življenju izpostavljeni precej višjim vrednostim elektromagnetnih polj, kot jih oddajajo daljnovodi. »Če uporabimo na primer likalnik ali brivski aparat, ki ga imamo praktično pri glavi, so te vrednosti znatno višje, kot če smo v bližini daljnovodov. Ena izmed največjih sevalnih naprav v gospodinjstvu je indukcijska plošča.«
Kakšna je razlika med kablovodom in daljnovodom?
Barl pravi, da je pri kablovodu največji učinek predvsem vizualni. »Daljnovod vidimo, kabla pa ne, in po navadi je tako: Kar vidimo, nas hitreje moti kot to, česar ne vidimo.« Dodaja še primerjavo v povezavi s sevanjem: če so pri daljnovodu žice na približno 30 metrih višine, je pri kablovodu to »v dveh metrih« pod zemljo.
VIR: Naš Stik