Energetske novice

Na strateškem svetu GZS za energetski prehod razprava o vplivu razmer na Bližnjem vzhodu na dobave in cene energentov

Na današnji seji Strateškega sveta GZS za energetski prehod so zato člani z ministrom za okolje, podnebje in energijo razpravljali o zanesljivosti oskrbe, konkurenčnosti cen energentov in prilagoditvi energetskega sistema glede na trenutne geopolitične razmere. Minister je poudaril, da kratkoročno niso pričakovane motnje v oskrbi z energenti ter da ima Slovenija trenutno na voljo zadostne količine nafte in zemeljskega plina. Ob tem svetuje podjetjem, da se povežejo s svojimi dobavitelji in preučijo najbolj optimalen zakup elektrike za prihodnje obdobje glede na posamezna tveganja in specifike podjetij.

Člani strateškega sveta so izpostavili, da je treba rešitev za konkurenčno oskrbo z energijo – tako glede konkurenčnih cen kot zanesljive oskrbe – potrebno iskati v dogovoru med vlado, energetskimi družbami in gospodarstvom. Predlagali so pripravo podobnih ukrepov, kot so bili uvedeni v času izjemno visokih cen električne energije, med drugim sprejem interventnega zakona.

Izkušnje iz vojne v Ukrajini so jasno pokazale, kako ranljiv je evropski energetski sistem. Evropa in Bruselj zato pripravljata nabor ukrepov za večjo odpornost in stabilnost oskrbe v aktualnih razmerah. Ob tem pa so potrebni tudi slovensko specifični ukrepi, prilagojeni potrebam našega gospodarstva, je dejala generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal.

Minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer je orisal trenutne razmere. Slovenija je na morebitne spremembe na energetskih trgih dobro pripravljena. Zakonske podlage za ukrepanje so vzpostavljene, zato lahko država v primeru potrebe hitro reagira. Na področju električne energije Slovenija trenutno ne zaznava večjih tveganj – položaj je stabilen, dobavitelji ne potrebujejo državne podpore, veliko je bilo narejenega na področju samooskrbe in razpršenega portfelja virov. Minister svetuje podjetjem, da se povežejo s svojimi dobavitelji in preučijo najbolj optimalen zakup elektrike  in drugih energentov za prihodnje obdobje glede na posamezna tveganja in specifike podjetij.

Pri zemeljskem plinu je položaj nekoliko bolj občutljiv, saj Slovenija nima lastnih skladišč in je v celoti odvisna od uvoza. Kljub temu kratkoročno in srednjeročno ni pričakovati motenj v oskrbi. Ključno pa bo dolgoročno načrtovanje skupaj z gospodarstvom, zlasti ob upoštevanju geopolitičnih razmer. Največ izzivov ostaja na področju naftnih derivatov. Slovenija je zaradi nižjih cen privlačna za čezmejni nakup, predvsem za kupce iz Italija in Avstrije ter za tranzitni promet, kar povzroča pritiske na logistiko in distribucijo goriv. Kratkoročno država razmere pozorno spremlja, vendar je manevrski prostor omejen tudi zaradi razmer v sosednjih državah in notranjepolitičnih okoliščin.

Glavni ekonomist in vodja analitske službe GZS Bojan Ivanc je prikazal aktualne razmere na trgu naftnih derivatov. Promptne / spot cene nafte so pridobile 40-50 odstotkov v obdobju od začetka konflikta. Cene zemeljskega plina se gibljejo podobno oziroma so porasle še bolj, za dve tretjini, s 30 EUR/MWh prek 50 EUR/MWh. Hitro so se povišale tudi cene električne energije, nekoliko bolj na kratek rok (2. in 3. četrtletje 2026), za okoli 27 % nekoliko manj pa za leto 2027 (za 15 %). Ozko grlo trenutno vidi v fizični dobavljivosti nafte, vendar predvsem za kupce iz Azije, ki so ključni kupec nafte iz Bližnjega vzhoda. Ob tem je opozoril tudi na dvig cen premoga in predvsem aluminija. Cene energentov so globalne in so trenutno podvržene predvsem ne dobavljivosti naftnih derivatov in zemeljskega plina zaradi situacije v Hormuški ožini.

Mag. Aleksander Mervar, predsednik Energetske zbornice Slovenije (EZS) glede na to, da se približuje poletno obdobje, ko je veliko sončne energije, pričakuje ekstremno visoke cene električne energije v nočnem času in relativno nizke v dnevnem času. Predlaga razmislek o delnem zakupu za letih 2028 in 2029, ker se te cene niso pomembno povečale, ne pa še za leto 2027. Ob tem napoveduje izjemno povišanje cen, v kolikor se bo vojna podaljšala. Predlagal je čim hitrejšo komunikacijo med vlado, GZS in EZS ter hitro odzivnost. EZS bo o kakršnih koli spremembah obvestila GZS, ki bo po presoji sklicala strateški svet. Meni, da bo hitro tudi treba pripraviti in sprejeti konkretne ukrepe. Izvršna direktorica EZS mag. Ana Vučina Vršnak je zbranim predala še informacijo s seje Upravnega odbora EZS, da v tem trenutku ni tveganj glede količin dobave, so pa tveganja v povezavi s cenami, ki so trenutno precej volatilne.

Matija Bitenc, glavni direktor Plinovodov, je izpostavil, da kratkoročno tveganja glede fizične oskrbe s plinom ni. Okoli 20 % svetovne oskrbe z nafto in utekočinjenim zemeljskim plinom (LNG) poteka prek Hormuške ožine. Od celotnega uvoza LNG v Evropo katarski plin predstavlja približno 8 % (podatek za leto 2025). Cene plina so se povzpele na ravni iz zimskega obdobja 2024/25. Napolnjenost plinskih skladišč v EU je bila 12. marca letos 29,1 %, kar je predvsem posledica nižje začetne napolnjenosti pred sezono. Skladišča se trenutno praznijo s hitrostjo do 0,1 % na dan, ponekod pa že prihaja do rahlega polnjenja. Ključni problem je trenutna struktura cen, pri kateri trgovci nimajo ustreznih spodbud za polnjenje skladišč. Če se to ne bo pravočasno razrešilo, bo ob koncu poletja oz. začetku jeseni pritisk na cene izrazit, je opozoril. Tega se zaveda tudi Evropska komisija, kjer potekajo razprave o možnih ukrepih.

Po besedah izvršnega direktorja nabave in trgovanja z gorivi v Petrolu, Tomaža Slavca,  ta zagotavlja zadostne količine goriv tudi v prihodnje. Izzive trenutno predstavlja cenovni model, ki spodbuja povpraševanje tako fizičnih kot pravnih oseb iz sosednjih držav ter tranzita. V obmejnih območjih zato beležijo tudi do 4-kratnik običajne prodaje. Oskrba do morskih skladišč poteka nemoteno, začasni izpadi oskrbe bencinskih servisov pa so povezani z železniško in cestno logistiko.

Marko Drobnič, predsednik GZS-Združenja kovinskih materialov in nekovin, je izpostavil veliko izpostavljenost podjetij v elektrointenzivni industriji pri zemeljskem plinu na cenovnem nivoju, seveda pa skrbi tudi zanesljivost oskrbe v prihodnjih mesecih. Zato predlaga pripravo podobnih ukrepov, kot so bili uvedeni v času izjemnih cen električne energije.

Mag. Petra Prebil Bašin, direktorica GZS – Združenja kovinskih materialov in nekovin, je povzela predloge kratkoročnih ukrepov GZS. Kot je poudarila, je  največja skrb podjetij zanesljiva dobava plina, kjer sicer zaenkrat ni groženj za omejitve dobav. Med predlogi je navedla možnost oblikovanja prednostnih porabnikov zemeljskega plina ter pripravo interventnega zakona za zemeljski plin s kapico na maksimalno ceno plina. Kot je dodala, so cene električne energije za industrijo v Sloveniji še vedno močno nad cenami za industrijo kot npr. v Franciji, Nemčiji, Italiji, Avstriji. Med možnimi ukrepi je na tem področju med drugim navedla znižanje obdavčitev energentov za (velike) porabnike energije na višino najnižje stopnje obdavčitve EU, znižano stopnjo DDV na energente ali uvedbo »bonitete za velike porabnike“, ki imajo stabilen odjem električne energije v pasu in lahko nastopajo kot »sistemska rezerva«. Izrazila je prepričanje, da je zaradi konkurenčnosti industrije ključno, da se mehanizmi pomoči sprožijo čimprej, in se izkoristi najprej možnosti v Sloveniji, nadalje pa pričakovane ukrepe, ki jih bo predlagala Evropska Komisija. Sicer pa na dolgi rok lahko krizo učinkovito ublažimo z novim konceptom optimalnega energetskega sistema Slovenije ter izgradnjo nekaterih novih proizvodnih kapacitet za električne energijo.  Strateški svet GZS za energetski prehod lahko pomembno prispeva k dialogu in iskanju konsenza. 

VIR: Gospodarska zbornica Slovenije