Energetske novice

Pametno polnjenje: Ko se avtomobili začnejo pogovarjati z omrežjem

Razvoj polnilne infrastrukture za električna vozila v Sloveniji je pretežno usmerjen v ponudbo javno dostopnih polnilnic z omejenim časom polnjenja, ki niso najprimernejše za učinkovito zagotavljanje prožnosti v električnem omrežju. »Trenutno stanje na področju vzpostavljanja polnilne infrastrukture v Sloveniji zaostaja za načrtovanim glede na NEPN in EU-uredbo AFIR ter se – sistemsko gledano – razvija precej nepovezano,« pravi dr. Janez Humar, vodja službe za strateškoinovacijske programe in koncepte pri ELES.

Po načrtu NEPN bi moralo biti do leta 2030 v Sloveniji okoli 22.300 javno dostopnih polnilnih točk, medtem ko je bilo po podatkih Borzena konec leta 2025 vzpostavljenih približno 2.500 javnih polnilnih mest. Po Humarjevih besedah ponudniki polnilnice večinoma postavljajo s poslovnim modelom prodaje storitve polnjenja končnim uporabnikom, brez širšega sistemskega povezovanja z elektroenergetskim omrežjem. »Zelo malo ponudnikov pa razmišlja o tem, kako bi polnilnice sistemsko povezali z omrežjem, jih vključili v upravljanje prožnosti oziroma prilagodljivega odjema in s tem razširili svoj poslovni model.«

Po podatkih Evropskega observatorija alternativnih goriv (AFOR) je bilo do tretjega četrtletja leta 2025 na slovenskih cestah registriranih 23.310 vozil na električni baterijski pogon. Po Humarjevih besedah bi glede na trenutni trend lahko njihovo število v nekaj letih preseglo 100.000. »Če bi se večji del teh vozil v večerni konici priključil na polnjenje nekako v istem času, kot se vklapljajo tudi toplotne črpalke, in tega polnjenja ne bi bilo mogoče upravljati, bi to predstavljalo zelo velik izziv za omrežje.«

Na Elesu poudarjajo, da želijo ukrepati pravočasno. »Odločili smo se, da k razvoju polnilne infrastrukture pristopimo drugače kot k razvoju sončnih elektrarn,« je še dejal Humar. Ravno elektromobilnost s svojo sposobnostjo prilagodljivega polnjenja lahko s pravilnim razvojem zagotovi odjem presežkov proizvodnje iz sončnih elektrarn.

Trg fleksibilnosti polnjenja bo po ocenah sogovornikov treba oblikovati tudi v sodelovanju z državo, pri čemer niso izključene morebitne zakonodajne prilagoditve.

 

ELES želi povezati deležnike e-mobilnosti

Kako bo ELES spodbudil povezovanje lastnikov polnilnic? »Ker pobuda za izrabo prožnosti iz polnjenja električnih vozil ne prihaja spontano s trga v želenem obsegu in želeni časovnici, smo se odločili, da bomo sprožili proces povezovanja,« pravi Humar.

Prvi poskus usklajevanja v ožjem krogu po njegovih besedah ni prinesel zadostnega učinka. »Manjkala je kritična masa vključenih ključnih deležnikov, vozil in polnilnic.«

V podjetju so se zato vključili v CER Partnerstvo za trajno gospodarstvo, ki združuje akterje celotne verige e-mobilnosti, med drugim lastnike večjih parkirišč, ponudnike polnjenja, tehnološka podjetja, agregatorje, financerje in končne uporabnike.

Cilj je v naslednjih treh do štirih mesecih uskladiti tehnične rešitve, standarde za izmenjavo podatkov, vloge posameznih akterjev in osnovni poslovni okvir ter zagotoviti skladnost rešitev z regulatornimi in davčnimi zahtevami. »Če posamezen del celotnega sistema razvije le en deležnik, brez prispevka preostalih, investicija nima smisla, saj mora za uspešno tržno delovanje prilagodljivega polnjenja prispevati vsak deležnik. Če vsi vidijo, da tudi drugi vlagajo in razvijajo svoj del, se tveganje bistveno zmanjša in sodelovanje postane smiselno,« poudarja Humar. Namen je torej zagotoviti tržno okolje, v katerem se bo pametno polnjenje lažje razvijalo.

Že izvedenih ali v izvajanju je kar nekaj projektov, katerih namen je prikazati zmožnost zagotavljanja prožnosti iz naslova pametnega polnjenja, a to ni dovolj, da bi na tem področju prišlo do preboja. Zato je eden izmed konkretnih ciljev Elesovega projekta, da bi v dveh letih vsaj 1.000 polnilnih postaj trajno aktivno sodelovalo na trgu prožnosti električne energije. S tem bi zagotovili kritično maso in spodbudili še druge ponudnike polnjenja, da se vključijo v platformo za izmenjavo podatkov med deležniki. Razvoj te platforme z delovnim imenom E8 Broker je ena izmed predvidnih tehničnih rešitev projekta.

Prilagodljivo polnjenje: Uporabnik bo izbiral med hitrostjo in ceno

Prilagodljivo polnjenje električnih vozil naj bi postalo del prihodnjega sistema upravljanja prožnosti.

Po Humarjevih besedah bo imel uporabnik ob priklopu vozila vedno možnost izbire glede načina polnjenja. »Ko bo priklopil vozilo, bo lahko izbral, ali želi takojšnje polnjenje z maksimalno močjo brez prilagajanja ali pa prilagodljivo polnjenje, pri čemer bo sistem upošteval, koliko časa bo vozilo priključeno in kakšno stanje napolnjenosti potrebuje ob odhodu.«

V zameno za sodelovanje pri prilagodljivem polnjenju bo uporabnik prejel finančno spodbudo, na primer v obliki nižje cene polnjenja na javnih polnilnicah ali neposredno finančno nadomestilo.

Humar poudarja, da je osnovni namen električnih vozil še vedno zagotavljanje mobilnosti. Z nobeno rešitvijo ne bo kršen ta namen. »Zavedamo se, da je zagotavljanje prožnosti pri električnih vozilih manj predvidljivo in zahtevnejše kot pri baterijskih hranilnikih, saj je osnovni namen vozila mobilnost, ne pa shranjevanje energije.« Zato bo po njegovih besedah največji izziv razvoj logike upravljanja, ki bo na podlagi podatkov ocenjevala, koliko kapacitete prožnosti električnih vozil je v posameznem trenutku dejansko na voljo.

V prvi fazi bo sistem temeljil le na prilagajanju, zmanjševanju moči polnjenja, tj. tehnologija V1G. Tehnologija dvosmernega polnjenja (V2G), pri kateri vozilo energijo lahko tudi vrača v omrežje, bo pri zasnovi rešitev predvidena kot poznejša nadgradnja.

»Trenutno je v Sloveniji zelo malo vozil in polnilnic, ki to omogočajo, tehnologija pa je za zdaj tudi bistveno dražja,« pravi Humar. Dodaja, da izkušnje iz tujine kažejo, da sistem deluje in da degradacija baterij ob ustrezni uporabi ni kritična. 

VIR: Naš Stik