Energetske novice

Največji izziv distribucije: zagotoviti dovolj sredstev

Vseh pet distribucijskih podjetij je v minulem letu v distribucijsko omrežje vložilo 270 milijonov evrov, v prihodnjih letih pa naj bi se naložbe v skladu z veljavnim razvojnim načrtom še krepko povečevale in naj bi leta 2034 dosegle že 438 milijonov evrov. 

Kot je bilo slišati na sredini deseti Strateški konferenci elektrodistribucijskih podjetij v Celju, podjetja brez pomembnega deleža nepovratnih sredstev iz evropskih skladov in posojil takšnega obsega investicij v minulem letu ne bi mogla izpeljati, še bolj pa jih skrbi, kako bo z zagotovitvijo denarja za naložbe v prihodnje.

Predsednik skupščine GIZ distribucije in predsednik uprave Elektra Gorenjska dr. Ivan Šmon opozarja, da se razkorak med potrebami in realnimi možnostmi financiranja hitro povečuje, narašča pa tudi zadolženost distribucijskih podjetij, pri čemer je skupni finančni dolg lani dosegel že 446 milijonov evrov.

»Vse to se dogaja v času, ko se število razpršenih virov hitro povečuje, ko distribucijsko omrežje upravlja z že več kot milijon uporabnikov ter eksponentno narašča elektrifikacija prometa in ogrevanja, hkrati pa se srečujemo z vse pogostejšimi ekstremnimi vremenskimi pojavi, kar vse vpliva na zanesljivost oskrbe. Odpornost omrežja tako postaja enako pomembna komponenta kot povezljivost in digitalna naprednost, vse te pa terjajo precejšnja dodatna vlaganja,« pravi dr. Šmon in dodaja, da so pred distribucijskimi podjetji leta pospešene digitalizacije in bistveno večje kompleksnosti upravljanja s sistemom, saj omrežje ne opravlja več zgolj prenosa energije, temveč aktivno uravnava proizvodnjo, porabo in lokalne obremenitve. 

»Hkrati pa so pred nami tudi omejitve regulatornega okvira, pomanjkanje kadrov in vse večja operativna zahtevnost, pri čemer je cena tega, če teh vprašanj ne bomo pravočasno naslovili, jasna, in sicer počasnejši razvoj, višji stroški in omejena raba,« zaključuje Šmon.

Načrti elektrifikacije ambiciozni, a jim praksa za zdaj ne sledi

Distribucijska podjetja naj bi v skaldu z veljavnim razvojnim načrtom v omrežje do leta 2034 vložila nekaj manj kot 4 milijarde evrov, pri čemer je za zdaj iz znanih virov zagotovljena le slaba polovica te vsote. Podjetja razvojne načrte sicer na dve leti posodabljajo in realnejša slika naložbenih potreb v prihodnjih letih bo, kot pravi direktorica Agencije za energijo mag. Duška Godina  »znana ob novi posodobitvi konec tega leta, saj podatki kažejo, da praksa za zdaj ne sledi ambicioznim ciljem elektrifikacije zapisanim v NEPN.«

Vsekakor pa ostaja dejstvo, da bodo, če želimo doseči cilje energetskega prehoda, potrebne precejšnje naložbe v omrežje, pri čemer bo treba poleg omrežnine poiskati tudi dodatne finančne vire.

Mag. Duška Godina: "Izrabiti bo treba ves razpoložljivi finančni potencial, še dodatno počrpati razpoložljiva evropska sredstva in možnosti dodatnega zadolževanja in dokapitalizacije, operaterji pa bodo morali izrabiti vse tehnične možnosti, da se čim bolje izrabi tudi že obstoječe omrežje.«

V prihodnje sledi tudi povečanje omrežnine

Ob izrabi vseh teh instrumentov pa se v prihodnje ne bo mogoče izogniti tudi povečanju omrežnine. Mag. Godina je ob tem pritrdila izračunom direktorja Elesa mag Aleksandra Mervarja in dejala, da "tudi njihovi izračuni kažejo, da bo treba  -  ob nespremenjenih drugih okoliščinah, kar pa je ob upoštevanju aktualnih geopolitičnih sprememb in naraščajočih cenah energentov, povsem nerealno, samo zaradi načrtovanih naložb omrežnino v naslednjih letih povečati za več deset odstotkov."

Ena od možnosti tudi izdaja zelenih obveznic

V iskanju odgovora na vprašanje, ali lahko distribucijska podjetja ob predvidenem investicijskem ciklu dolgoročno ohranijo finančno stabilnost brez novih finančnih instrumentov ali spremembe kapitalske strukture, pa je bilo v razpravi rečeno, da so podjetja že pred leti obravnavala tudi možnost izdaje zelenih obveznic in, da ta opcija še ni povsem zaprta.

Določeno kapitalsko podporo podjetjem ob izrabi kombinacije vseh že omenjenih virov financiranja pa je napovedal tudi Dejan Božič iz SDH, ki je sicer ni konkretiziral. Povedal pa je, da o možnosti odkupa lastniških deležev od malih delničarjev trenutno ne razmišljajo več, saj je poizvedba, ki so jo izvedli pred časom, pokazala, da so njihova pričakovanja glede odkupnine precej nad realnimi možnostmi. 

VIR: Naš Stik