Energetske novice

Strokovnjaki podprli preobrazbo daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini

Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je poudaril, da sta za dolgoročno dostopno in zanesljivo oskrbo ključna širša podpora daljinskemu ogrevanju v javnosti ter pospešena energetska prenova stavb za zmanjšanje porabe energije.

Sedma mednarodna konferenca Energy and Responsibility - EnRe 2026 je na Fakulteti za energetiko v Velenju povezala predstavnike stroke, energetike, gospodarstva, lokalnih skupnosti in odločevalcev v razpravi o prihodnosti energetike, trajnostnem razvoju in pravičnem energetskem prehodu. Poseben poudarek letošnje konference je bil namenjen preobrazbi premogovniških regij ter prihodnosti sistemov daljinskega ogrevanja.

V okviru okrogle mize Vizija razvoja sistemov daljinskega ogrevanja v Sloveniji so sogovorniki izpostavili, da enotne rešitve za vse sisteme daljinskega ogrevanja ni, uspešen prehod pa bo mogoč predvsem s povezovanjem različnih virov energije, zmanjševanjem porabe toplote in dolgoročnim načrtovanjem razvoja sistemov.

Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je ob tem poudaril, da mora lokalna skupnost načrtno podpirati daljinsko ogrevanje in energetsko prenovo stavb, saj je manjša poraba toplote eden ključnih pogojev za dolgoročno dostopno in zanesljivo oskrbo. Mestna občina Velenje z različnimi razpisi subvencioniranja ter ob podpori Eko sklada spodbuja energetske prenove stanovanjskih objektov in učinkovitejšo rabo energije. Število energetskih sanacij večstanovanjskih stavb v občini narašča, v letu 2026 pa pričakujemo še izrazitejši pospešek prenov. Cilj ostaja zanesljiv, cenovno sprejemljiv in okoljsko vzdržen sistem oskrbe s toploto za prebivalke in prebivalce Šaleške doline. Župan je v zaključku poudaril, da mora območje TEŠ po koncu obratovanja ohraniti razvojno in energetsko funkcijo, Slovenija pa potrebuje jasno nacionalno strategijo, ki bo lokalnim skupnostim omogočila več vpliva pri oblikovanju prihodnje toplotne oskrbe.

Za Šaleško dolino je bila razprava posebej pomembna, saj projekt preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja do leta 2033 predvideva postopno zamenjavo premoga z obnovljivimi viri energije, posodobitev omrežja ter večjo energetsko učinkovitost. Strokovnjaki so ocenili, da so usmeritve projekta pravilne, med ključnimi pogoji za uspešno izvedbo pa izpostavili pravočasno načrtovanje, razpršenost virov in učinkovito pridobivanje nepovratnih sredstev.

Direktor Komunalnega podjetja Velenje mag. Gašper Škarja je predstavil posebnosti sistema daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini, ki danes oskrbuje več kot 12.000 odjemnih mest in je drugi največji sistem v Sloveniji. Poudaril je pomen ohranjanja močnih centralnih sistemov v urbanih središčih ter njihovega dopolnjevanja z lokalno prilagojenimi rešitvami, kot so lesna biomasa, toplotne črpalke, hranilniki toplote in elektrodni kotli.

Predsednik Sekcije za daljinsko ogrevanje Energetske zbornice Slovenije Ljubo Germič je ob tem podaril, da bo cena toplote v prihodnje v veliki meri odvisna od izbire energentov, pri čemer so domači in razpršeni viri z vidika stroškovne stabilnosti bistveno varnejši od uvozno odvisnih rešitev. Lesno biomaso je izpostavil kot konkurenčen vir za daljinsko ogrevanje, opozoril pa je tudi na dolgotrajne postopke umeščanja biomase in termične izrabe odpadkov v prostor ter na pomanjkljivo podporo javnosti. Po njegovih besedah bodo za razvoj sistemov nujni decentralizacija, optimizacija in digitalizacija, ob tem pa je izrazil pričakovanje, da bo tudi evropska strategija daljinskega ogrevanja dodatno potrdila strateški pomen teh sistemov.

mag. Stane Merše, Center za energetsko učinkovitost, Inštitut Jožef Stefan, je v ospredje postavil energetsko prenovo stavb kot enega ključnih pogojev za uspešno preobrazbo daljinskega ogrevanja. Opozoril je, da je delež prenov v Sloveniji nizek, čeprav se stanje izboljšuje, zlasti pri večstanovanjskih objektih. Med perspektivnimi rešitvami je izpostavil lesno biomaso kot pomemben zeleni vir toplote, na območju TEŠ pa tudi možnost dodatnih plinskih rezerv, nadaljnjo rabo biomase in potencialni razvoj vodika. Ob tem je poudaril, da odpadna toplota iz novejših tehnologij ni več samoumevna ali brezplačna, zato bo treba prihodnje sisteme graditi na realnih energetskih in ekonomskih temeljih.

doc. dr. Dušan Strušnik, Energetika Ljubljana, je na okrogli mizi izpostavil zagon plinsko-parne enote za soproizvodnjo toplote in elektrike ter pripravo investicije v biomasni blok, pri čemer je opozoril, da ostajata cena energije in ekonomska vzdržnost odločilna dejavnika razvoja. Med ključnimi usmeritvami je poudaril razogljičenje ter uvedbo nizkotemperaturnega režima, ki pa ga brez predhodne energetske sanacije stavb ni mogoče učinkovito uresničiti.

Sodelujoči strokovnjaki so ob tem posebej izpostavili tudi pomen energetske prenove stavb in postopnega prehoda na nizkotemperaturni režim, brez katerih po njihovem mnenju ni mogoče zagotoviti sodobnega in učinkovitega sistema daljinskega ogrevanja. Opozorili so še na izzive financiranja, umeščanja novih virov energije v prostor ter potrebo po jasni nacionalni strategiji razvoja energetike.

Konferenca EnRe 2026 je tudi letos potrdila pomen povezovanja znanosti, gospodarstva, energetike in lokalnih skupnosti pri iskanju rešitev za uspešen zeleni prehod ter dolgoročno energetsko stabilnost regije. 

VIR: O-STA