Portal energetskenovice.si je spletni agregator novic, na katerem zbiramo informacije o dogajanju po vsej Sloveniji, s poudarkom na novicah iz energetike.
Kot pojasnjuje izvršni direktor Sektorja prodaje in trgovanja HSE Matej Wagner, je osrednja vloga HSE na področju trgovanja z električno energijo predvsem upravljanje in prodaja lastne proizvodnje. Čisto trgovanje z električno energijo pa predstavlja dodatno dejavnost, ki ustvarja sinergije z vidika širšega vpogleda v dogajanje na trgih, prepoznavnosti in širokega nabor poslovnih partnerjev ter dostopa do trgov, trgovalnih produktov in ne nazadnje znanja ter razvoja napredne analitike, ki je ključna za uspešno ustvarjanje dodane vrednosti celotnega portfelja na veleprodajnem trgu.
HSE deluje na več kot dvajsetih trgih in je član vseh večjih energetskih borz. Z vidika upravljanja in prodaje lastne proizvodnje so ob slovenskem trgu za potrebe cenovnega zavarovanja pomembni predvsem bližnji likvidni trgi, kot so: Nemčija, Madžarska in Italija, aktivnosti v sklopu trgovanja pa se glede na priložnosti in okoliščine izvajajo tudi širše, na primer na trgih jugovzhodne Evrope.
Na področju trgovanja s plinom so aktivni predvsem na plinskem vozlišču TTF in trgih v širši regiji Slovenije.
Kot poudarja Wagner, je poleg dodane vrednosti, ki se ustvarja s trgovanjem, pomembno predvsem to, »da trgovanje prispeva tudi k razvoju HSE. Razvoju trga je namreč treba nenehno slediti z nadgrajevanjem analitičnih modelov, s pripravo napovedi prihodnjih dogajanj v panogi in z nenehnim prilagajanjem poslovanja ter strategij prodaje lastne proizvodnje in trgovanja.«
Vse to pa predstavlja pomembno osnovo za izdelavo dolgoročnih razvojnih načrtov družbe in skupine. Tehnološko se panoga nahaja sredi večjega razvojnega cikla na področju avtomatizacije, glede izvajanja pa tudi analitične podpore trgovalnih procesov, v pomembni meri pa se kot podporni mehanizem obdelave podatkov in odločanja pojavlja tudi umetna inteligenca.
Iz takšnih razvojnih usmeritev izhaja tudi nameravana okrepitev vloge trgovca na trgu zemeljskega plina, saj je ta v zadnjih letih postal najpomembnejši energent, na podlagi katerega se oblikujejo tudi cene električne energije.
Začelo se je z oskrbo TEŠ
Po besedah vodje trgovanja z zemeljskim plinom v HSE Matevža Lapajneta se je zamisel o tem porodila že leta 2022, ko so začeli priprave na vstop na trg zemeljskega plina s fizičnimi dobavami. HSE je bil takrat že delni lastnik družb ECE in Energija plus, ki sta se poleg dobave električne energije ukvarjali tudi z dobavo zemeljskega plina.
HSE je v okviru optimizacije poslovanja prevzel osrednjo vlogo pri trgovanju z električno energijo v skupini. Na podlagi obstoječega znanja in kadrovskih virov se je nato odločil dejavnost razširiti še na področje zemeljskega plina.
Sprva je šlo predvsem za dobavo plina za potrebe obratovanja plinskih blokov v Termoelektrarni Šoštanj, kamor ga dobavljajo še danes. Prek posrednih in zaprtih pogodb pa so plin že dobavljali tudi za potrebe Energetike Maribor in Energetike Ljubljana.
Po treh letih skupina HSE do 10-odstotnega tržnega deleža
»Poslovanje na področju plina si želimo v prihodnje še razširiti,« pravi Matevž Lapajne, pri čemer dodaja, da »trenutno obvladujejo deset odstotkov slovenskega trga oziroma, povedano drugače, podjetjem in gospodinjskim odjemalcem dobavljajo okoli 1 TWh zemeljskega plina«.
Kot pravi, se je HSE kot nosilec bilančne skupine, v katero spadata še ECE in Energija plus, že uveljavil kot pomemben akter na domačem trgu. V Sloveniji trgujejo tudi z drugimi slovenskimi in tujimi veletrgovci, vse več priložnosti pa se odpira na sosednjih trgih. Tako so že nekaj časa zelo aktivni na trgih zemeljskega plina v Italiji in Avstriji, letos pa so vstopili tudi na hrvaški trg.
»Naš cilj je, da na podlagi izkušenj in sinergij, ki smo jih pridobili z dobavo na slovenskem trgu, ter našega poznavanja energetskih trgov kot proizvajalec električne energije podpremo razvoj novih poslov na področju oskrbe z zemeljskim plinom tudi v širšem prostoru,« poudarja Lapajne.
»Na prvem mestu je Hrvaška, ki je z dograditvijo plinovodnega omrežja in razširitvijo LNG-terminala na Krku krepko povečala prenosne zmogljivosti proti Sloveniji in Madžarski, kar se odraža tudi v povečanju prometa.« Tranzit zemeljskega plina iz Hrvaške prek Slovenije v Italijo se je tako v začetku julija kar potrojil. Z načrtovano nadgradnjo plinovodnega omrežja proti Madžarski, vzpostavitvijo južnega koridorja ter z novo povezavo z Bosno in Hercegovino se bo vloga Hrvaške kot pomembnega regionalnega vozlišča za oskrbo z zemeljskim plinom v prihodnje še okrepila.
Vse bolj narašča pomen skladišč
Na vprašanje, ali v HSE razmišljajo tudi o trgovanju z drugimi produkti, kot so na primer obnovljivi plini in vodik, Lapajne odgovarja, da gre za zdaj še bolj ali manj za nišne produkte, katerih proizvodnja in poraba sta pogosto povezani z isto lokacijo oziroma lokalnim okoljem.
Kljub temu HSE tudi na tem področju dejavno spremlja razvoj trga in novih poslovnih priložnosti. Še posebej pomembno mesto ima vodik, na področju katerega ima skupina HSE konkretne razvojne načrte, med drugim v okviru projekta Severnojadranske vodikove doline pa tudi na drugih lokacijah.
»Za zdaj so količine, ki prihajajo na trg, še razmeroma omejene in nimajo pomembnejšega vpliva na veleprodajo. Ker gre za področje z razvojnim potencialom, pa dogajanje aktivno spremljamo in iščemo priložnosti, ki se bodo odpirale z nadaljnjim razvojem trga. «
Ključna prednost: dobro poznavanje trga
V HSE ne skrivajo želje, da bi si v prihodnje lahko odrezali večji del tržne pogače zemeljskega plina, pri čemer kot svojo prednost poudarjajo predvsem dobro poznavanje trga z električno energijo, dolgoletne proizvodne izkušnje in s tem povezane napovedi glede prihodnjih dogajanj na širšem regionalnem energetskem trgu.
Pomembno podporo pri tem zagotavlja tudi specializirani Sektor analitike, ki tesno sodeluje z oddelkom za trgovanje z zemeljskim plinom pod vodstvom Matevža Lapajneta.
Lapajne si je po končanem šolanju nabiral izkušnje v GEN-I in nato v družbi Geoplin, prednost dela v manjši skupini pa se po njegovem mnenju kaže predvsem v tem, da se med seboj lahko lažje uskladijo in hitreje pridejo do končne odločitve, kar je v tem poslu ključnega pomena.
VIR: https://www.nas-stik.si/