Energetske novice

Pogled iz vesolja, poseg na terenu

Rastje ob daljnovodih lahko ogrozi zanesljivo oskrbo z elektriko: stik z vodniki lahko povzroči izpad daljnovoda. ELES z aplikacijo VegeLine ocenjuje rast vegetacije deset let vnaprej in načrtuje poseke. S satelitskimi podatki želi razširiti pregled nad omrežjem in izboljšati prepoznavanje tveganih območij.

ELES aplikacijo uporablja približno tri leta. Zaradi zastarelih podatkov na nekaterih območjih je letos izvedel nov zajem za celotno omrežje. Snemanje so zaključili v prvi polovici leta. »Z nadgradnjo želimo natančneje načrtovati posege in zmanjšati vpliv vzdrževanja na naravo,« je na dogodku Vesoljske tehnologije za odpornost elektroenergetskih omrežij na Brdu pri Kranju pojasnil Roman Tomažič, samostojni inženir diagnostično analitskega centra v družbi ELES.

Iz vesolja do tveganih dreves

ELES umetno inteligenco že uporablja pri razvrščanju laserskih meritev na vegetacijo, vodnike in stebre. Tomažič vidi veliko možnosti njene uporabe pri analizi satelitskih podatkov. »Satelitski podatki bi nam omogočili širši pregled nad omrežjem. Z modeli umetne inteligence bi prepoznavali območja s povečanim tveganjem, nato pa bi jih podrobneje pregledali z droni.« Rezultate želijo vključiti v digitalni dvojček – podatkovni model omrežja, ki bi vzdrževalcem omogočil skupen pregled meritev in ocen tveganj.

Napoved rasti še ne pove, katero drevo bi lahko padlo na daljnovod. »Ocenjevanje nevarnosti padca dreves ostaja odprt izziv. Na tem področju vidimo priložnost za razvoj rešitev v sodelovanju z Evropsko vesoljsko agencijo,« je povedal Tomažič. Pot do takšnega sodelovanja odpira razpis ESA Smart and Resilient Energy Systems, ki ga je agencija pripravila skupaj z družbo ELES na podlagi njenih operativnih potreb. Med področji izrecno navaja spremljanje vegetacije in daljnovodnih koridorjev, naravnih nevarnosti ter vključevanje podatkov v digitalne dvojčke. Začetne projektne predloge sprejema do 27. novembra 2026.

Razvojne ekipe lahko predlagajo preverjanje izvedljivosti rešitev ali pilotne projekte, ki povezujejo satelitsko opazovanje Zemlje, umetno inteligenco in podatke o omrežju. ESA ponuja sofinanciranje od 50 do 80 odstotkov stroškov, odvisno od pogojev, ter tehnično in poslovno usmerjanje. Razvoj in obdelavo satelitskih podatkov morajo zagotoviti prijavitelji.

Kje bo potreben posek čez deset let?

VegeLine združuje laserske meritve, prostorske in vremenske podatke ter informacije o drevesnih vrstah, terenu in tleh. Upošteva tudi naravovarstvene omejitve. »Iz geometrije daljnovoda izračunamo dovoljeno višino vegetacije in ocenimo njeno rast za prihodnjih deset let. Tako pripravimo karto tveganj, ki nam pomaga določiti, kje in kdaj bo potreben posek ali obrezovanje.«

Vzdrževalec lahko pregleda posamezne odseke med stebri, tudi v tridimenzionalnem prikazu, preveri predvideno preseganje dovoljene višine ter oceni stroške in omejitve posega. Ugotovitve lahko prenese v sistem za pripravo delovnih nalogov. »Karta tveganj nam pomaga načrtovati vzdrževalna dela, pripraviti proračun in odločati o vlaganjih,« je poudaril Tomažič. 

VIR: https://www.nas-stik.si/