Energetske novice

V Državnem svetu o ceni podnebne politike, ETS in prihodnosti slovenske energetike

Razprava je bila namenjena vplivu sistema trgovanja z emisijami (ETS) in ukrepov zelenega prehoda na cene energije, konkurenčnost gospodarstva, zanesljivost elektroenergetskega sistema ter prihodnost energetsko intenzivnih dejavnosti in Šaleške doline.

Posvet sta vodila državna svetnika Mitja Gorenšček, predsednik Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, in Branko Tomažič, predsednik Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter pobudnik posveta.

Gorenšček, sicer glavni izvršni direktor GZS, je poudaril, da namen posveta ni zanikanje podnebnih sprememb, temveč odprta razprava o učinkih sistema ETS. »S posvetom smo želeli zagotoviti možnost za odprto izmenjavo strokovnih stališč, znanstveno podkrepljenih ocen in predvidevanj ter praktičnih izkušenj gospodarstva v zvezi s trenutno ureditvijo sistema trgovanja z emisijami. Razogljičenje je v interesu Slovenije, vendar mora zeleni prehod potekati pod pogoji, ki domači industriji, ki je podvržena sistemu ETS, omogočajo konkurenčnost, razvoj in ohranjanje delovnih mest po eni strani ter skrb za okolje in zdrav življenjski prostor na drugi.« 

Tomažič je izpostavil pomen premišljenega energetskega prehoda: »Zato današnji posvet ni proti okolju. Je proti nepremišljenim odločitvam. Proti temu, da bi ideologija zamenjala stroko. In predvsem za to, da Slovenija svojo energetsko prihodnost gradi na varnosti, konkurenčnosti in realnih možnostih.«

Uvodoma so zbrane na posvetu nagovorili predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Marko Lotrič, državni sekretar na Ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Rok Šimenc, poslanec Državnega zbora in predsednik Odbora za okolje in prostor Andrej Kosi ter mag. Mateja Pitako, vodja Sektorja za podnebne politike na Direktoratu za okolje, naravo in podnebje Ministrstva za okolje in prostor.

Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič je v nagovoru poudaril, da je treba podnebne ukrepe presojati celovito. »Naslov posveta nas postavlja pred vprašanje: kakšna je cena podnebne politike? Pri tej ceni moramo upoštevati tako stroške ukrepanja kot tudi posledice neukrepanja.«

Posebej je opozoril na vpliv ETS na stroške proizvodnje, cene energije in naložbe ter poudaril, da mora Slovenija na evropski ravni jasno zastopati svoje interese. »Če od podjetij in prebivalstva zahtevamo, da nosijo stroške podnebnega prehoda, moramo enako odločno zahtevati preglednost zaslužkov, ki nastajajo v njegovem okviru.«

Po njegovih besedah gospodarstvo potrebuje »dostopno in zanesljivo energijo ter možnost, da posodobijo proizvodnjo«, pri prihodnosti energetike pa mora veljati načelo: »Vsako odločitev o opuščanju posameznega vira mora spremljati jasen načrt zagotavljanja oskrbe.« To je še posebej pomembno za Termoelektrarno Šoštanj in preobrazbo Šaleške doline.

V prvem vsebinskem sklopu, namenjenem znanstvenim podlagam za oblikovanje podnebne politike, so sodelovali Uroš Prosen, prof. dr. Nir J. Shaviv, prof. dr. Ross McKitrick, Erik Margan in klimatolog Gregor Vertačnik z Agencije Republike Slovenije za okolje. Predstavili so različne poglede na meritve, modele, podnebno občutljivost, negotovosti in stanje podnebnih sprememb v Sloveniji.

Drugi del posveta je bil namenjen energetskim, gospodarskim in regionalnim posledicam ETS. Svoje poglede so predstavili predsednik GZS Tibor Šimonka, državni svetnik in župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, prof. dr. Rafael Mihalič, glavni direktor SIJ Acroni Branko Žerdoner ter direktor AquafilSLO Denis Jahić. Razprava je bila osredotočena na konkurenčnost energetsko intenzivnih dejavnosti, prihodnost Šaleške doline, zanesljivost elektroenergetskega sistema ter izzive jeklarske in kemijske industrije.

Predsednik GZS Tibor Šimonka je ob tem poudaril, da je slovenska industrija zavezana preobrazbi in sprejema potrebne ukrepe za prilagoditev svojih poslovnih modelov. Razogljičenje mora temeljiti na inovacijah, novih tehnologijah, vlaganjih in rasti produktivnosti, ne pa na zmanjševanju ali zapiranju industrijske proizvodnje. Po njegovih besedah ni zgolj vprašanje ambicioznosti industrije, temveč tudi sposobnosti države, da pravočasno zagotovi pogoje za investicije ter sprejemljive tehnološke smeri podpre s finančnimi in drugimi instrumenti.

Stroški razogljičenja rastejo hitreje, kot lahko podjetja uvajajo spremembe in izvajajo investicije, pot sistema ETS do leta 2030 pa je za številna podjetja prestrma in preveč ambiciozna. Analiza GZS je pokazala, da se bodo ob prehodu v novo obdobje ETS stroški emisijskih kuponov povečali za 50 odstotkov, do leta 2030 pa pri anketiranih podjetjih, ob enakem obsegu emisij kot leta 2024, kar za 345 odstotkov. »Gospodarstvo je pripravljeno sodelovati pri zelenem prehodu. Toda ta prehod mora biti izvedljiv, ekonomsko vzdržen in mednarodno konkurenčen. Naš skupni cilj mora biti podnebno nevtralna Evropa z močno industrijo. Ne podnebno nevtralna Evropa brez industrije,« je še dodal.

Državni svetnik in župan Mestne občine Velenje Peter Dermol pa je izpostavil, da bodo posledice procesa prestrukturiranja v skladu z načeli pravičnega prehoda z namenom opuščanja rabe premoga v SAŠA regiji čutili tako prebivalci regije kot njeno gospodarstvo. Zato se pričakuje, da bo prehod iz premoga jasen in da bo temeljil na dolgoročnih načrtih razvijanja nadomestnih energetskih virov in njihovega umeščanja v prostor s ciljem zagotavljanja energetske samooskrbe in prestrukturiranja celotne SAŠA regije. Slednje bi po njegovi oceni terjalo spremembo trenutne energetske politike države in sprejem nacionalne strategije na tem področju.

Ob zaključku posveta so bili predstavljeni tudi predlogi sklepov za nadaljnjo obravnavo. Med drugim je bilo predlagano, da ukrepi zelenega prehoda temeljijo na preverljivih empiričnih strokovnih podlagah ter da so javnosti jasno predstavljeni njihovi učinki, stroški, tveganja in negotovosti.

Predlagano je bilo, da Vlada Republike Slovenije naroči neodvisno strokovno presojo sistema ETS in ključnih ukrepov zelenega prehoda, podpre dodatne ciljno usmerjene raziskave ter na ravni Evropske unije odpre vprašanje njihove strokovne utemeljenosti, učinkovitosti in sorazmernosti.

Med predlogi je tudi, da Vlada v 90 dneh pripravi odziv in načrt nadaljnjih aktivnosti, s katerim se bo nato seznanila pristojna komisija Državnega sveta. 

Podrobnejše uradne zaključke posveta bosta naknadno obravnavala pristojna komisija in plenum Državnega sveta.

 

Foto in video: Benjamin Beci/Državni svet RS 

VIR: Državni svet