Energetske novice

Vrbina raste v globino

V Vrbini pri Krškem gradijo odlagališče, v katerem bo Slovenija trajno odložila svoj delež nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov iz NEK ter odpadke iz medicine, industrije in raziskovalnih dejavnosti. Na gradbišču trenutno betonirajo osrednji odlagalni silos.

V Sloveniji začasno skladiščijo približno 2.600 kubičnih metrov tovrstnih odpadkov, vsako leto jih nastane še od 30 do 50 kubičnih metrov. Večino hranijo v Nuklearni elektrarni Krško, okoli 90 kubičnih metrov pa v centralnem skladišču v Brinju pri Ljubljani. Mednje sodijo tudi filtri, zaščitna oblačila, orodje in drugi predmeti, onesnaženi z radioaktivnimi snovmi. Izrabljenega jedrskega goriva v Vrbini ne bodo odlagali.

Na gradbišču dnevno dela od 50 do 100 delavcev, pri izvedbi pa sodelujejo Riko, Kolektor, CGP in Kostak s podizvajalci. Pripravljalna dela so začeli leta 2023, gradnjo jedrskega dela pa leta 2024.

»Zaključek gradnje načrtujemo konec leta 2027. Silos je globok približno 60 metrov, njegov premer pa znaša dobrih 27 metrov,« je povedala vodja gradbišča odlagališča NSRAO Mateja Zupan.

Proti koncu prihodnjega leta načrtujejo poskusno obratovanje, med katerim bodo preverili delovanje sistemov. V začetku leta 2028 naj bi začeli odlagati odpadke, v istem letu načrtujejo tudi začetek rednega obratovanja.

Poleg silosa gradijo tehnološki in servisni objekt. Celoten projekt ocenjujejo na približno 300 milijonov evrov, samo gradnjo pa na približno 100 milijonov.

Najprej slovenski delež odpadkov iz NEK

Odpadke v trdni obliki bodo namestili v betonske zabojnike, ki so jih zasnovali v ARAO. Silos bo sprejel deset plasti po 99 zabojnikov, skupaj 990. Radioaktivne snovi bo od okolja ločevalo več betonskih pregrad s skupno debelino več metrov. 

Odpadke bodo prevzemali po fazah. Najprej bodo iz začasnega skladišča Nuklearne elektrarne Krško prevzeli slovenski delež odpadkov, nato bodo sledili odpadki iz centralnega skladišča v Brinju pri Ljubljani. Pozneje bodo v silos odlagali tudi odpadke iz razgradnje NEK.

Hrvaška bo svojo polovico odpadkov shranjevala sama

»Smo na polovici gradnje,« je povedal direktor ARAO Sandi Viršek. Zmogljivost pokriva slovensko polovico nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov iz obratovanja NEK do leta 2043 in njene razgradnje ter odpadke drugih slovenskih povzročiteljev. Za drugo polovico odpadkov iz NEK mora poskrbeti Hrvaška kot polovična lastnica elektrarne.

Ta za svoj delež odpadkov iz NEK načrtuje dolgoročno skladišče na območju nekdanje vojašnice Čerkezovac na Trgovski gori, v občini Dvor ob meji z Bosno in Hercegovino.

Prostor za potencialne dodatne silose je

Ob morebitnem podaljšanju obratovanja NEK do leta 2063 ali gradnji JEK 2 bi potrebovali dodatne silose. Po Virškovih besedah na obstoječi lokaciji zanje ostaja dovolj prostora, natančneje - potencialno bi se lahko zgradilo še 3 dodatne.

ARAO namerava po dokončanju upravno-servisnega objekta v Krško preseliti tudi sedež, ki ga ima trenutno v Ljubljani. Po začetku obratovanja naj bi na odlagališču delalo od 30 do 40 ljudi.

Po koncu odlaganja bodo silos zaprli z betonskim pokrovom in prekrili z debelo plastjo gline. Dolgoročna varnost bo temeljila predvsem na pasivnih pregradah, ki bodo radioaktivne snovi zadrževale brez stalnega človekovega posredovanja ali neprekinjenega delovanja naprav.

Zaprtje čez 33 let

Po sedanjem načrtu naj bi odlagališče zaprli leta 2059. Časovnica upošteva obratovanje NEK do leta 2043, nato njeno razgradnjo in odlaganje nastalih odpadkov. Ob podaljšanju obratovanja elektrarne bi se lahko zamaknil tudi rok zaprtja odlagališča. 

VIR: https://www.nas-stik.si/