Energetske novice

»Pravičneje smo porazdelili bremena«

S prvim novembrom se je začela višja omrežninska sezona - trajala do konca februarja prihodnje leto -, ko se pri obračunu omrežnine za uporabo elektroenergetskega omrežja pridruži najdražji blok 1, ki je v veljavi na delovne dni v času največje porabe.  

»Višja sezona je obdobje, ko je omrežje dejansko bolj obremenjeno, obremenitve omrežja pa so ključni gonilnik potrebnega razvoja in naložb v omrežje,« je dejala Duška Godina. »Z učinkovito uporabo omrežja, ki jo naslavljamo prav s prenovo obračuna omrežnine, lahko pomembno vplivamo na potrebne stroške za naložbe, ki se financirajo ravno iz omrežnine in za katere je znano dejstvo, da se bodo zaradi povečane elektrifikacije morale povečati.«

50 odstotkov več v zimskih mesecih, 18 odstotkov manj na ravni celotnega leta

Glede finančnih učinkov prehod v višjo sezono je Godina pojasnila, da bo novembrski račun za elektriko zaradi prihoda najdražjega omrežninskega bloka (do konca leta velja 70% polne cene) za povprečnega odjemalca višji za 12 evrov v primerjavi z oktobrom, ko je veljala še nižja sezona.  »Vendar poudarjam, da te razlike med višjo in nižjo sezono ne smemo šteti kot podražitev. Tak odjemalec bo namreč na ravni celotnega leta za omrežnino plačal za dobrih 18 odstotkov manj kot po stari metodologiji. To pa zato, ker smo lahko na podlagi podrobnih merilnih podatkov pravičnejše porazdelili bremena med vse odjemalce, skladno z obremenitvami omrežja, ki jih povzročajo.«

Nizko omrežnino omogoča ELES, v prihodnje se bo morala povišati

Kot je povedala Godina, so bili v odločbi Agencije za energijo za leto 2026 predvideni prihodki iz omrežnine dobrih 370 milijonov evrov. »Zaradi postopnosti dvigovanja cene za prvi omrežninski blok  jih bomo zbrali nekoliko manj, kar pa ne pomeni, da bomo imeli manj sredstev za naložbe.«

Postopnost pri dvigovanju cene za blok 1 in izpad prihodka iz omrežnine smo si namreč po njenih besedah lahko privoščili zaradi drugih prihodkov, ki jih ima ELES – gre za prihodke iz trženja čezmejnih prenosnih zmogljivosti.

Po besedah Godine so načrtovane prihodnje naložbe v omrežje zelo visoke, vendar elektrooperaterji svoje razvojne načrte posodabljajo vsaki dve leti in se pri tem tudi prilagajajo dejanskemu razvoju dogodkov. »Poraba električne energije se ne viša tako zelo, kot je bilo načrtovano z Nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom (NEPN), in že razvojni načrti, ki jih imamo na Agenciji zdaj v presoji, v naslednjih letih predvidevajo za slabo milijardo manj potrebnih sredstev, kot je bilo načrtovano v preteklih razvojnih načrtih.«

Zato poudarja, da težko govori o konkretnem znesku povišanja omrežnine v prihodnjih letih. »Dejstvo pa je in to bomo morali sprejeti: omrežje je hrbtenica zelenega prehoda oziroma trajnostne oskrbe z energijo, zato bo treba vanj vložiti večja sredstva. Omrežnina se bo v prihodnosti morala povišati.«

Zaviranje naložb v sončne elektrarne in izčrpavanje gospodarstva?

Na vprašanje, ali novi obračun omrežnine zavira naložbe v sončne elektrarne, ki so po letu 2024, ko je bila uvedena nova omrežninska metodologija, bistveno upadle, je Godina odgovorila, da je upad nameščanja sončnih elektrarn predvsem posledica ukinitve stare sheme letnega net meteringa. »Ta je lastnikom sončnih elektrarn omogočal zelo velike prihranke, hkrati pa je bila posledica tega tudi neupravičena socializacija nekaterih stroškov.«

Glede učinka nove omrežninske metodologije na gospodarstvo je Godina poudarila, da so se napovedi in strahovi o pogubnem učinku na stroške podjetij izkazale za neresnične. »Omrežnina, še posebej za energetsko intenzivno industrijo, predstavlja tako majhen delež končnega stroška oskrbe z energijo, da prenova obračuna nikakor ne more in tudi ni vplivala na njihov slabši konkurenčni položaj.«

Ravno nasprotno, opozarja Godina. »Sodimo med države, ki imajo prav v tej skupini odjemalcev eno najnižjih omrežnin v Evropi. Zagotovo imajo iz tega naslova boljši konkurenčni položaj.« 

VIR: https://www.nas-stik.si/