Energetske novice

Avtor:

Avtor fotografij:

Izvršni direktor Mednarodne agencije za energijo IEA opozarja, da bi cene energije pozimi lahko ponovno močno narasle, s čimer bi vlade morale ponovno sprejemati blažilne ukrepe. Medtem pa energetski giganti ob lanskoletnih rekordnih dobičkih pospešeno vlagajo v nafto in zemeljski plin.

Fatih Birol, izvršni direktor Mednarodne agencije za energijo IEA, je za BBC opozoril na možnost rasti cen zemeljskega plina, zato poziva vlade, da si prizadevajo za varčevanje z energijo ter spodbujajo rabo obnovljivih virov energije. Prepričan je, da ostra zima in pospešena gospodarska rast Kitajske, ki kupuje veliko energije na trgu, lahko cene energije ponovno močno dvigneta.

Evropska unija je že preteklo zimo zaradi posledic ukrajinsko-ruske vojne izkusila tegobe visokih cen energentov. V Sloveniji je vlada sprejemala interventne ukrepe za omilitev cen, na ta račun pa so elektro distribucije ter Eles in Sodo beležili občuten padec prihodkov. Manj prihodkov pa pomeni tudi varčevanje in krčenje investicij.

Na drugi strani pa so velika naftna in plinska podjetja, ki so zaradi visokih cen energentov kovala rekordne dobičke. Slednja zdaj intenzivno vlagajo v iskanje in črpanje novih virov, poroča Reuters. Podatki naftnega giganta Shell kažejo, da je družba v letu 2022 zabeležila rekordnih 38,5 milijard evrov čistega dobička. Rekordni 25.7 milijardni dobiček so zabeležili tudi v družbi British Petroleum, kjer oživljajo že pred leti opuščeni program iskanja novih zalog nafte in zemeljskega plina.

Obe družbi sta se ob rekordnih dobičkih, pritiskih večine in protestih manjšine vlagateljev, ter nasprotovanju okoljevarstvenikov tako ponovno usmerili v pospešeno izkoriščanje fosilnih goriv, hkrati pa sta upočasnili načrte za odmik od svojega poslovanja po starem in vlaganje v obnovljive vire v okviru energetskega prehoda.

Fosilna goriva se torej še ne poslavljajo, vsaj dokler bodo visoke cene in rekordni dobički poganjali investicije v to smer. Vojni konflikt, ki je povzročil nenadzorovano rast cen, pa ima verjetno mnogo širše posledice za vso Evropsko unijo – poleg neposrednih učinkov na prebivalstvo, ki vse težje nosi cenovno breme, se pogoji poslabšujejo tudi za gospodarstvo, ob trganju gospodarskih in političnih vezi pa je na preizkusu tudi moč in vpliv Evropske unije.

VIR: Naš Stik