Energetske novice

Datum objave:

Avtor:

Gospodarska zbornica Slovenije opozarja, da je treba pri sprejemanju Podnebnega zakona biti previden, da ne bi zaradi podnebnih ciljev povzročili ekonomski in družbeni zastoj. Ob tem dodajajo, da morata biti oba cilja, doseganje podnebne nevtralnosti in zagotavljanje blaginje ljudi, enakovredna in uravnotežena.

V Gospodarski zbornici Slovenije izpostavljajo, da v osnutku novega Podnebnega zakona najbolj bode v oči cilj, da mora  Slovenija doseči podnebno nevtralnost najpozneje do leta 2045. Kot pravijo, je boj proti podnebnim spremembam skupni cilj Evropske unije, ki si je v Zelenem dogovoru kot prelomno leto določila 2050. 

Pri doseganju zastavljenih ciljev  je prispevek Slovenije pomemben, vendar z vidika globalnega podnebja zanemarljiv, zato ni smiselno, da naša država pri doseganju tega cilja prehiteva skupne roke EU. Slovenija je namreč v vrhu evropskih držav po stopnji industrializacije in bi lahko nepremišljeno hitenje ogrozilo zeleni prehod slovenske industrije, ki za to potrebuje čas, dodatna sredstva in predvsem nove tehnologije, ki trenutno še niso dostopne. Zato po mnenju analitikov GZS zapiranje slovenske industrije ne bi v ničemer prispevalo k globalnemu stanju podnebja, ampak bi le ogrozilo družbeno-ekonomski razvoj v državi.  

V GZS so kritični tudi do nalaganja dodatnih administrativnih bremen slovenskem gospodarstvu v primerjavi z drugimi evropskimi državami, pri čemer imajo v mislih načrt za podnebno nevtralnost, ki ga morajo v skladu z direktivo EU o emisijah iz industrije pripraviti  energetsko intenzivne dejavnosti, osnutek podnebnega zakona pa to obveznost širi na vse zavezance, ki trgujejo s toplogrednimi plini.

Poleg tega je po mnenju GZS osnutek zakona ponekod dvoumen in nelogičen, kot v primeru »zasebnih zračnih prevozov«. Taka dikcija ni predvidena v evropski letalski regulativi, kjer obstajajo samo nekomercialni ali komercialni zračni prevozi, zato ni jasno, na kaj se to določilo sploh nanaša. Kot pravijo, če gre za komercialne zračne prevoze, so ti že urejeni v Uredbi o vrstah naprav, dejavnostih in toplogrednih plinih, kjer so jasno predpisane letalske dejavnosti, za katere je potrebno izvajati monitoring emisij v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja. Poleg tega predlagano določilo uvaja dodatne dajatve, ki v ničemer ne bodo zmanjšale emisij toplogrednih plinov, saj je kot kriterij opredeljeno število potnikov, ne pa recimo poraba goriva, dolžina leta in podobno, ob hkratnih neutemeljenih in nelogičnih izjemah, kot tudi popolnoma nedefiniranih postopkih določanja izjem brez zakonskih podlag. Tako predlagan člen ne sledi okoljevarstvenim smernicam in je zgolj populističen predlog, ki dodatno zavira razvoj letalstva in povezljivost Slovenije ob hkratnem povzročanju gospodarske škode.

Sporna je tudi predvidena ukinitev dveh členov Zakona o trošarinah, ki opredeljujeta vračilo trošarine za industrijsko komercialni namen. Ukrep vračila trošarine na pogonska goriva (gre za vračilo razlike med minimalno trošarino po evropskih predpisih in veljavno trošarino v Sloveniji) je bil leta 2009 uveden izključno z namenom ohranjanja konkurenčnosti slovenske prevozniške panoge cestnega in železniškega prometa. Predlagana ukinitev pa bi pripeljala do tega, da bi se slovenski prevozniki oskrbovali z gorivom v tujini, kjer bi bil cenejši. S tem bi bili na slabšem tudi slovenski trgovci z gorivom. Tovorna vozila pa bi kljub temu prečkala Slovenijo in tukaj odvajala izpušne pline. Kot pravijo na GZS, je prevozniški sektor že obremenjen z drugimi dajatvami in ukrepi zmanjševanja vplivov na podnebje z emisijskimi dajatvami na pogonsko gorivo in cestninjenje in panoga tako že plačuje davek za zmanjšanje podnebnih vplivov. Poleg tega tudi druge države ohranjajo ukrep vračila trošarine na pogonska fosilna goriva, vsaj dokler ne bo dostopna zadostna količina alternativnih goriv. 

V GZS še navajajo, da osnutek Podnebnega zakona ne upošteva pomena in vloge predstavnikov gospodarstva, ki bo nosilo glavno breme izvajanja ukrepov na področju blaženja podnebnih sprememb. Tako v sestavi podnebnega sveta, ki naj bi bilo neodvisno znanstveno posvetovalno telo za podnebne politike, ni predvideno niti eno mesto za predstavnika gospodarstva. (bj)

VIR: Naš Stik