Energetske novice

Energetski potencial načrtovanih in napovedanih sončnih in vetrnih elektrarn na območju Zahodnega Balkana znaša 23 GW, z njimi pa bi lahko v predvideni življenjski dobi proizvedli štirikrat več električne energije kot v potencialnih plinskih elektrarnah.

To je ključno sporočilo iz zadnjega poročila organizacije Global Energy Monitor, ki ugotavlja, da imajo Albanija, BiH, Kosovo, Črna Gora, Makedonija in Srbija skupaj še vsaj za 23 GW potencialnih projektov za postavitev sončnih in vetrnih elektrarn. Čeprav ima Srbija trenutno 444 MW delujočih in 10,9 GW potencialnih sončnih in vetrnih elektrarn in s tem tudi največji delež tovrstnih projektov v regiji, se utegnejo razmere kmalu spremeniti, saj jo Albanija, BiH in Severna Makedonija v zadnjih letih pri zaganjanju novih tovrstnih zmogljivosti dohitevajo in celo prehitevajo. 

Ne glede na to, pa je do spremembe energetske podobe regije, še dolga pot, saj  obstoječe sončne in vetrne elektrarne predstavljajo šele 7-odstotni delež (1,5 GW) omenjenega regionalnega potenciala, v izgradnji pa je le 6 odstotkov (za 1,3 GW) dodatnih zmogljivosti. Omenjena organizacija navaja, da bi za sprostitev celotnega potenciala morale države na tem območju pospešeno odpraviti ključne ovire, kot so dolgotrajni postopki odločanja in izdaje dovoljenj, pomanjkanje ustrezne zakonodaje ter omejitve elektroenergetskega omrežja, pri pospeševanju obnovljivih virov pa bi morale ustrezno pozornost nameniti tudi ohranjanju biotske raznovrstnosti in zaščiti okolja ter večjemu vključevanju lokalnih skupnosti v tovrstne projekte. Na drugi strani bi svojo energetsko politiko do regije morale spremeniti tudi ZDA in EU, ki trenutno bolj kot prehod na obnovljive vire zagovarjajo izgradnjo plinskih elektrarn. 

Kot rečeno, analiza je pokazala, da bi z izrabo vsega sončnega in vetrnega potenciala v regiji lahko zagotovili bistveno več električne energije kot s postavitvijo plinskih elektrarn, s tem pa tudi zmanjšali emisije CO2 za dobrih 100 milijonov ton in prihranili več kot devet milijard evrov pri stroških za nakup energenta.
 

VIR - https://www.nas-stik.si/