Energetske novice

Avtor:

Avtor fotografij:

Evropska komisija je sprejela nov začasni okvir za krizne razmere in prehod, s katerim bo spodbudila podporne ukrepe v sektorjih, ki so ključni za prehod na neto ničelno gospodarstvo, v skladu z industrijskim načrtom v okviru zelenega dogovora.

Novi začasni okvir za krizne razmere in prehod deloma spreminja in podaljšuje začasni krizni okvir, sprejet 23. marca 2022 ter že spremenjen 20. julija 2022 in 28. oktobra 2022, da bi se državam članicam omogočilo podprtje gospodarstva zaradi vojne Rusije proti Ukrajini.
Skupaj s spremembo uredbe o splošnih skupinskih izjemah bo začasni okvir za krizne razmere in prehod pomagal pospešiti naložbe v proizvodnjo čistih tehnologij v Evropi in njihovo financiranje.
Ob upoštevanju povratnih informacij, ki so jih države članice predložile v okviru raziskave in ciljno usmerjenega posvetovanja, ter glede na industrijski načrt v okviru zelenega dogovora novi začasni okvir za krizne razmere in prehod podaljšuje možnost držav članic, da še naprej podpirajo ukrepe, potrebne za prehod na neto ničelno gospodarstvo. To zadeva predvsem sheme pomoči za pospeševanje uvajanja energije iz OVE in shranjevanje energije ter sheme pomoči za razogljičenje industrijskih proizvodnih procesov, ki jih lahko države članice zdaj vzpostavijo do 31. decembra 2025. 

Nov začasni okvir spreminja področje uporabe teh ukrepov, kar naj bi še olajšalo zasnovo shem za podporo energije iz OVE, shranjevanja energije in razogljičenja industrijskih proizvodnih procesov ter povečalo njihovo učinkovitost. In sicer s poenostavitvijo pogojev za dodelitev pomoči za majhne projekte in manj dovršene tehnologije, kot je obnovljivi vodik, z odpravo potrebe po konkurenčnem postopku zbiranja ponudb, ob uporabi nekaterih zaščitnih ukrepov. Nadalje z razširitvijo možnosti za podporo uvedbe vseh vrst OVE, z razširitvijo možnosti za podporo razogljičenja industrijskih procesov s prehodom na goriva na osnovi vodika ter z določitvijo višjih zgornjih meja pomoči in zagotovitvijo poenostavljenih izračunov pomoči.

Nov začasni okvir uvaja nove ukrepe, ki se bodo uporabljali do 31. decembra 2025, da bi se še pospešile naložbe v ključne sektorje za prehod na neto ničelno gospodarstvo, s čimer bi se omogočila naložbena podpora za proizvodnjo strateške opreme, zlasti baterij, sončnih panelov, vetrnih turbin, toplotnih črpalk, elektrolizatorjev ter opreme za zajemanje in shranjevanje CO2, pa tudi za proizvodnjo ključnih sestavnih delov ter za proizvodnjo in recikliranje povezanih kritičnih surovin. 

Države članice tako lahko oblikujejo preproste in učinkovite sheme pomoči, namenjene podpori največ določenega odstotka naložbenih stroškov ob določenih zgornjih nominalnih zneskih, odvisno od lokacije naložbe in velikosti upravičenca. Mala in srednja podjetja ter podjetja, ki se nahajajo na prikrajšanih območjih, so upravičena do višje podpore, da se ustrezno upoštevajo kohezijski cilji. Države članice lahko odobrijo celo višji odstotek naložbenih stroškov, če se pomoč zagotovi v obliki davčnih ugodnosti, posojil ali jamstev. Pred odobritvijo pomoči morajo nacionalni organi vseeno preveriti konkretna tveganja, da se produktivne naložbe ne bodo izvedle v Evropskem gospodarskem prostoru, in da ni tveganja premestitve znotraj enotnega trga. V izjemnih primerih zagotovijo višjo podporo posameznim podjetjem, kadar obstaja dejansko tveganje za preusmeritev naložb iz Evrope. V takih primerih lahko države članice zagotovijo bodisi znesek podpore, ki bi jo upravičenec lahko prejel za enakovredno naložbo na tej alternativni lokaciji (tako imenovana pomoč za uskladitev), bodisi znesek, potreben za spodbudo podjetja, da naložbo locira v EGP (tako imenovana vrzel v financiranju), kar koli je nižje. Za to možnost velja več zaščitnih ukrepov. Prvič, uporabi se lahko samo za naložbe, ki se izvajajo na območjih, ki prejemajo pomoč, kot so opredeljena v veljavni karti regionalne pomoči, ali čezmejne naložbe, ki vključujejo projekte, ki se izvajajo v vsaj treh državah članicah, pri čemer se znaten del celotne naložbe izvaja na vsaj dveh območjih, ki prejemata pomoč, od katerih je eno območje „a“ (najbolj oddaljene regije ali regije, katerih BDP na prebivalca je enak 75 odstotkov ali manj povprečja EU). Drugič, upravičenec bi moral uporabljati najnovejšo proizvodno tehnologijo z vidika okoljskih emisij. Tretjič, pomoč ne sme povzročiti premestitve naložb med državami članicami.
Spremembe, ki so bile odobrene s tem novim začasnim okvirjem, bodo državam članicam pomagale tudi pri izvajanju posebnih projektov v okviru nacionalnih načrtov za okrevanje, ki spadajo v njihovo področje uporabe.

Preostale določbe začasnega kriznega okvira (omejeni zneski pomoči, likvidnostna podpora v obliki državnih poroštev in subvencioniranih posojil, pomoč za nadomestilo zaradi visokih cen energije, ukrepi za podporo zmanjšanju odjema električne energije), ki so bolj povezane s trenutnimi kriznimi razmerami, se še naprej uporabljajo do 31. decembra 2023. Za zagotovitev pravne varnosti bo Evropska komisija pozneje presodila potrebo po podaljšanju.

VIR: Naš Stik