Energetske novice
Portal energetskenovice.si je spletni agregator novic, na katerem zbiramo informacije o dogajanju po vsej Sloveniji, s poudarkom na novicah iz energetike.
- Objavljeno: 2023-02-16
- Čas branja: 3 minut
Na dnevnem redu Evropskega parlamenta in Evropske komisije izpusti v prometu
Datum objave:
15. februar 2023
Avtor:
Polona Bahun
Avtor fotografij:
Pixabay
Evropski poslanci so na včerajšnjem zasedanju podprli dogovor s Svetom EU o spremembi standardov emisijskih vrednosti CO2 za nova osebna vozila in kombinirana vozila, ki so jih uskladili z vse bolj ambicioznimi podnebnimi cilji EU.
Z novo zakonodajo naj bi do leta 2035 vsa nova osebna vozila in lahka gospodarska vozila postala brezemisijska, saj naj bi se njihovi izpusti CO2 v primerjavi z letom 2021 po vsej EU zmanjšali za 100 odstotkov. Vmesni cilj zmanjšanja izpustov do leta 2030 je 55 odstotkov za avtomobile in 50 odstotkov za kombinirana vozila.
Uredba določa še nekatere druge ključne ukrepe. In sicer bo Evropska komisija do leta 2025 predstavila metodologijo za ocenjevanje in poročanje o podatkih o izpustih CO2, ki jih v celotni življenjski dobi oddajo avtomobili in kombinirana vozila, ki se prodajajo v EU ter po potrebi priložila tudi zakonodajne predloge.
Prav tako bo Evropska komisija do decembra 2026 spremljala razlike med mejnimi vrednostmi izpustov in podatki o dejanski porabi goriva in energije. Poročala bo o metodologiji za prilagoditev posebnih izpustov CO2 proizvajalcev in predlagala ustrezne nadaljnje ukrepe. Proizvajalcem, ki v koledarskem letu proizvedejo manj vozil (od 1000 do 10.000 novih avtomobilov ali od 1000 do 22.000 novih kombiniranih vozil) se lahko do konca leta 2035 odobri odstopanje. Proizvajalci, ki na leto proizvedejo manj kot 1000 novih vozil, bodo še naprej izvzeti.
V okviru zdajšnjega mehanizma spodbud za brezemisijska in nizkoemisijska vozila veljajo nižji cilji za zmanjšanje izpustov za proizvajalce, ki prodajo več takšnih vozil (z izpusti od 0 do 50 g CO2 na kilometer, to so na primer električna vozila in dobro delujoči priključni hibridi). Ta mehanizem bo v prihodnje prilagojen glede na pričakovane trende prodaje. Med letoma 2025 in 2029 bodo referenčne vrednosti za brezemisijska in nizkoemisijska vozila 25 odstotkov za prodajo novih avtomobilov in 17 odstotkov za nova kombinirana vozila. Leta 2030 bo mehanizem spodbud ukinjen.
Od konca leta 2025 bo Evropska komisija vsaki dve leti objavila poročilo o oceni napredka na področju brezemisijske mobilnosti v cestnem prometu.
Po končnem glasovanju na plenarnem zasedanju mora besedilo formalno potrditi še Svet EU, nato pa bo objavljeno v uradnem listu EU.
Predlagane dodatne omejitve izpustov tudi za avtobuse in tovornjake
Evropska komisija pa je včeraj predlagala ambiciozne nove cilje glede emisij CO2 za nova težka vozila od leta 2030 dalje. Ti cilji bodo pripomogli k zmanjšanju emisij CO2 v prometnem sektorju. Tovornjaki, mestni avtobusi in avtobusi na dolge razdalje namreč povzročajo več kot šest odstotkov vseh emisij toplogrednih plinov v EU in več kot 25 odstotkov emisij toplogrednih plinov iz cestnega prometa. Ti okrepljeni standardi za emisije bi zagotovili, da bi ta segment sektorja cestnega prometa prispeval k prehodu na brezemisijsko mobilnost ter k ciljem EU na področju podnebja in ničelnega onesnaževanja.
Evropska komisija zato predlaga postopno uvedbo strožjih standardov za emisije CO2 v primerjavi z letom 2019 za skoraj vsa nova težka vozila s certificiranimi emisijami CO2, in sicer: 45-odstotno zmanjšanje emisij od leta 2030; 65-odstotno zmanjšanje emisij od leta 2035 in 90-odstotno zmanjšanje emisij od leta 2040.
Da bi spodbudili hitrejšo uvedbo brezemisijskih avtobusov v mestih, Evropska komisija predlaga tudi, da bi bili vsi novi mestni avtobusi od leta 2030 naprej brezemisijski.
V skladu s cilji evropskega zelenega dogovora in REPowerEU bo imel ta predlog tudi pozitiven učinek na energetski prehod, saj bo zmanjšal povpraševanje po uvoženih fosilnih gorivih ter povečal prihranke energije in učinkovitost v prometnem sektorju EU. Prinesel bo koristi za evropske prevoznike in uporabnike, saj bo znižal stroške goriva in skupne stroške lastništva, ter zagotovil širšo uvedbo energijsko učinkovitejših vozil. Izboljšal bo tudi kakovost zraka, zlasti v mestih, in zdravje Evropejk ter Evropejcev.
Poleg tega je to ključni sektor za podporo evropski industriji čistih tehnologij in spodbujanje mednarodne konkurenčnosti. EU je vodilna na trgu proizvodnje tovornjakov in avtobusov, skupni pravni okvir pa ji pomaga zavarovati si ta položaj tudi v prihodnosti. Revidirani standardi zlasti pošiljajo jasen in dolgoročen signal za usmerjanje naložb industrije EU v inovativne brezemisijske tehnologije ter spodbujanje vzpostavitve polnilne in oskrbovalne infrastrukture.
Evropska komisija zato predlaga postopno uvedbo strožjih standardov za emisije CO2 v primerjavi z letom 2019 za skoraj vsa nova težka vozila s certificiranimi emisijami CO2, in sicer: 45-odstotno zmanjšanje emisij od leta 2030; 65-odstotno zmanjšanje emisij od leta 2035 in 90-odstotno zmanjšanje emisij od leta 2040.
Da bi spodbudili hitrejšo uvedbo brezemisijskih avtobusov v mestih, Evropska komisija predlaga tudi, da bi bili vsi novi mestni avtobusi od leta 2030 naprej brezemisijski.
V skladu s cilji evropskega zelenega dogovora in REPowerEU bo imel ta predlog tudi pozitiven učinek na energetski prehod, saj bo zmanjšal povpraševanje po uvoženih fosilnih gorivih ter povečal prihranke energije in učinkovitost v prometnem sektorju EU. Prinesel bo koristi za evropske prevoznike in uporabnike, saj bo znižal stroške goriva in skupne stroške lastništva, ter zagotovil širšo uvedbo energijsko učinkovitejših vozil. Izboljšal bo tudi kakovost zraka, zlasti v mestih, in zdravje Evropejk ter Evropejcev.
Poleg tega je to ključni sektor za podporo evropski industriji čistih tehnologij in spodbujanje mednarodne konkurenčnosti. EU je vodilna na trgu proizvodnje tovornjakov in avtobusov, skupni pravni okvir pa ji pomaga zavarovati si ta položaj tudi v prihodnosti. Revidirani standardi zlasti pošiljajo jasen in dolgoročen signal za usmerjanje naložb industrije EU v inovativne brezemisijske tehnologije ter spodbujanje vzpostavitve polnilne in oskrbovalne infrastrukture.
VIR: Naš Stik