Energetske novice

Datum objave:

Avtor:

V prvih treh letošnjih mesecih je bilo elektrarnam vključenih v podporno shemo izplačano za približno 42 odstotkov manj podpor kot v enakem obdobju lani, a je ob tem bilo tudi za 41 odstotkov manj proizvedene električne energije. Za izplačilo vseh podpor je bilo namenjenih 16,4 milijona evrov, pri čemer je povprečna višina izplačane podpore  znašala 150,93 EUR/MWh, kar je bilo le za 68 centov manj kot lani.

Kot so sporočili iz Borzena, je bilo v prvih treh letošnjih mesecih v primerjavi z istim obdobjem lani zaznati padec proizvodnje pri določenih tipih elektrarn vključenih v podporno shemo (bioplinske elektrarne, soproizvodne enote na fosilna goriva, elektrarne na lesno biomaso), ki je bil predvsem posledica nižjih obratovalnih podpor. V določenih primerih je namreč bila referenčna tržna cena celo višja od skupnih referenčnih stroškov naprave, kar posledično pomeni, da naprava v aktualnem letu ne prejme dodatne obratovalne podpore. Največji vpliv na izplačila iz podporne sheme ima namreč referenčna tržna cena električne energije, ki znaša 138,74 EUR/MWh, in ta lahko negativno vpliva na višino obratovalne podpore. Tako je bilo glede na obdobje prvih treh mesecev letošnjega leta v primerjavi z istim obdobjem lani zaznati predvsem velik padec izplačil za soproizvodne enote na fosilna goriva, in sicer zaradi velikega, za kar dobrih 68 odstotkov, upada referenčne cene zemeljskega plina glede na preteklo leto. Kljub temu, da navedeno vpliva le na soproizvodne enote na zemeljski plin, pa je bila sprememba pri izplačilih izjemno velika, saj omenjene enote dosegajo približno 40 odstotkov celotne proizvodnje v obdobju prvih treh mesecev leta 2024. Pri vseh drugih tipih elektrarn je bilo v primerjavi z istim obdobjem lani mogoče opaziti manjši porast izplačil, pri čemer je bil pri hidroelektrarnah, sončnih elektrarnah ter v kategoriji drugo zabeležen tudi dvig proizvodnje. 

Drugače pa je bilo v prvih treh letošnjih mesecih največ električne energije proizvedeno v soproizvodnih enotah na fosilna goriva (43.707.082 kWh), sončnih elektrarnah (37.390.905 kWh) in elektrarnah na lesno biomaso (11.625.747 kWh), ki so skupaj prispevale kar 85,3 odstotka k vsej proizvedeni električni energiji elektrarn vključenih v podporno shemo. Tem skupinam elektrarn je bilo v prvih treh letošnjih mesecih izplačano tudi največ podpor, pri čemer so sončne elektrarne prejele skoraj 8 milijonov evrov, soproizvodne elektrarne na fosilna goriva dobrih 3,3 milijona evrov in elektrarne na lesno biomaso nekaj manj kot 2,5 milijona evrov. Skupno je bilo sicer v prvih treh letošnjih mesecih za izplačilo elektrarnam vključenih v podporno shemo namenjenih dobrih 16,4 milijona evrov.

VIR: Naš Stik