Energetske novice

Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

Primerjalna analiza, ki jo je na podlagi uradnih zabeleženih podatkov naredil direktor družbe ELES mag. Aleksander Mervar kaže, da je bila celotna poraba električne energije v prvem polletju letošnjega leta za 3,3 odstotka nižja v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta. Pri tem je treba omeniti, da podatki in primerjave ne vsebujejo izgub električne energije na slovenskem elektroenergetskem omrežju in porabo električne energije za ČHE Avče.

Od tega so vsi veliki porabniki (TALUM, železarne, Salonit Anhovo, Emerys Ruše), ki so priključeni na prenosno omrežje, porabili za 0,6 odstotka manj električne energije. Odjem distribucijskih podjetij iz prenosnega omrežja je bil nižji za 5,3 odstotka. Skupaj je bila poraba z odjemom iz prenosnega omrežja nižja za 4,9 odstotka. Odjemalci, ki so priključeni na distribucijsko omrežje, so porabili za 3,6 odstotka manj električne energije kot v enakem obdobju lani. In to kljub temu, da je bilo za potrebe polnjenja električnih vozil porabljenih kar 45 odstotkov več električne energije kot v enakem obdobju leto prej.
Tudi poraba električne energije v letošnjem juniju se je v primerjavi z lanskim junijem znižala, in sicer za 2,5 odstotka.

Natančnejši podatki kažejo, da so veliki odjemalci, ki so priključeni na prenosno omrežje, porabili za enajst odstotkov več električne energije, kar je zelo vzpodbuden podatek in kaže na rast proizvodnje teh porabnikov. Elektrodistribucijska podjetja so iz prenosnega omrežja prevzela za osem odstotkov manj električne energije. Skupaj je bila poraba na prenosnem omrežju v letošnjem juniju glede na lanski junij nižja za 6,2 odstotka. Poraba, zabeležena na distribucijskem omrežju, je bila v letošnjem juniju nižja za 3,7 odstotka glede na junij 2023. Znova se je povečala poraba električne energije za polnjenje električnih vozil, in sicer za 17 odstotkov. Zmanjšala pa se je poraba pri vseh negospodinjskih odjemalcih, in sicer v povprečju za pet odstotkov.

Tudi primerjava prvega polletja leta 2024 s prvim polletjem predkoronskega leta 2019 kaže na zniževanje porabe električne energije. Poraba na prenosnem omrežju, brez odjema distribucijskih podjetij, je bila v letošnjem prvem polletju nižja za 55,3 odstotka, na distribucijskem omrežju za 8,2 odstotka, skupaj je bila poraba v letošnjem prvem polletju nižja za 15,5 odstotka.
Analiza kaže, da je bila poraba junija letos za 18,5 odstotka nižja, kot je bila junija 2019, na prenosnem omrežju za 52 odstotkov in na distribucijskem omrežju za 12 odstotkov. Skoraj 30 odstotkov padca celotne porabe električne je posledica ukinitve proizvodnje primarnega aluminija v Talumu.

Po oceni avtorja študije (lastna) poraba električne energije v gospodinjstvih, ki imajo svojo sončno elektrarno in so v režimu neto meritev, ni nikjer zabeležena. Zato podatki, da naj bi gospodinjstva glede na zabeležene podatke v prvi polovici letošnjega leta glede na lansko prvo polletje znižala porabo električne energije za približno šest odstotnih točk, niso odraz realnega stanja.

Številčni podatki v slovenskem elektroenergetskem omrežju in statistični podatki statističnega urad, beležijo prevzem iz distribucijskega omrežja in oddajo v distribucijsko omrežje, ne vsebujejo pa podatka o porabi električne energije proizvedeni iz sončnih elektrarn, ki delujejo v režimu neto meritev. Razliko med zabeleženimi statističnimi podatki o proizvodnji in dejanskim stanjem tako predstavlja poraba električne energije v gospodinjstvih, ki imajo svojo sončno elektrarno in so v režimu neto meritev. Primerjava porabe v gospodinjstvih za različna časovna obdobja brez upoštevanja navedene anomalije tako ni odraz dejanskega stanja porabe električne energije, poudarja analiza.

V prvem polletju leta 2023 je bilo povprečno instaliranih 357 MW moči sončnih elektrarn, ki so po oceni proizvedle 188 GWh električne energije. Od tega naj bi ocenjena poraba pri lastnikih sončnih elektrarn znašala 94 GWh električne energije. V letošnjem prvem polletju je bilo povprečno instaliranih 595 MW moči sončnih elektrarn, ki so po oceni proizvedle 313 GWh električne energije.  Od tega naj bi ocenjena poraba pri lastnikih znašala 156 GWh električne energije. Ta poraba pa ni evidentirana nikjer. Po čim bolj realnih ocenah primerjave porabe gospodinjstev prvega polletja 2024 s prvim polletje leta 2023, je treba števčni porabi prvega polletja leta 2023 (po uradnih podatkih torej 1.771 GWh) prišteti še 94 GWh, kar znaša 1.865 GWh. Na enak način je treba pri podatkih za letošnje prvo polletje (uradna poraba 1.665 GWh) prišteti 156 GWh, kar znese 1.821 GWh, še poudarja avtor analize. Po uradnih podatkih je bila poraba gospodinjstev v prvem polletju leta 2024 za šest odstotkov nižja kot v enakem obdobju lani, upoštevajoč oceno glede lastne porabe pa samo dva odstotka.

Zanimiva je tudi primerjava s prvim polletjem predkoronskega leta 2019. Uradno naj bi bila poraba v prvem polletju leta 2024 pri gospodinjstvih nižja za pet odstotnih točk glede na prvo polletje leta 2019. Dejansko pa je bila upoštevajoč opisano metodologijo višja za dve odstotni točki. Gospodinjstva so edina, ki so v prvem polletju letošnjega leta v primerjavi s prvim polletjem leta 2019 porabila več električne energije (pri čemer analiza ne upošteva porabe za polnjenje električnih vozil). Verjetno je k temu pripomogla relativno nizka končna cena električne energije v Sloveniji, ki je bila po podatkih evropskega statističnega urada v letu 2023 osma najnižja v državah članicah EU, še poudarja mag. Aleksander Mervar. (pb)

VIR: Naš Stik