Energetske novice

Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

V osrednjo regijo na delo prihaja 120.000 ljudi, v jutranji konici pa lahko javni potniški promet ponudi prevoz zgolj 18.000 osebam.

V okviru projekta SmartMOVE: Pametne rešitve za trajnostno mobilnost, ki ga sofinancirajo Islandija, Lihtenštajn in Norveška s sredstvi Finačnega mehanizma EGP in s sredstvi pripadajoče slovenske udeležbe v okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje je bil dogodek organiziran v prostorih BTCja v Ljubljani. Udeležili so se ga strokovnjaki za trajnostno mobilnost, predstavniki Ljubljanskega potniškega prometa, Slovenskih železnic – Potniški promet in Ministrstva za infrastrukturo, ter ponudniki novih oblik prevozov - podjetji GoOpti, Nomago in Avantcar. Matej Gojčič, namestnik direktorice Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije, je mnenja, da je razvoj sistema multimodalne mobilnosti, ki se bo lahko kosala z učinkovitostjo in udobjem osebnega avtomobila, morda naša najboljša možnost, da se osvobodimo ujetosti v zanko mobilnosti. Da bi to dosegla izključno sistema avtobusnega in železniškega javnega prevoza, bi zahtevalo rešitve prostorskega načrtovanja, ki lahko trajajo desetletje ali več, Ljubljanska urbana regija pa se že zdaj šibi pod težo dnevnih migracij na delo z avtomobilom. Pod okriljem evropskega projekta SmartMOVE: Pametne rešitve za trajnostno mobilnost so zato organizirali debato deležnikov ob okrogli mizi z naslovom Skupaj do učinkovitih alternativ osebnemu vozilu. Nujnosti reševanja problematike se zavedajo tudi na Ministrstvu za infrastrukturo. V Sloveniji imamo zelo razpršeno poseljenost z več kot polovico krajev, ki imajo manj kot 500 prebivalcev. Tam organiziranje običajnega javnega potniškega prometa ni smotrno, zato bo v prihodnje potrebno najti nove, inovativne oblike javnega prevoza potnikov. Tako je poudaril mag. Matjaž Vrčko, vodja Sektorja za javni potniški promet na MZI. Gojčič izzivu razpršene gradnje dodaja še slabo stanje železniške infrastrukture, nepovezanost mestnih in primestnih avtobusnih ter železniških prevozov, hkrati pa obremenjenost mestnih vpadnic in AC obroča ter dodaja, da »potrebujemo integriran sistem prevozov, ki se bodo medsebojno dopolnjevali in si ne konkurirali, temveč skupaj stremeli k zmanjšanju potrebe po uporabi osebnih vozil«.

Izziv pa predstavlja javni promet organizirati tako, da bo za uporabnike kar se da privlačen., »Pri LPP-ju si želimo ustvariti pogoje, ki bodo spodbudili posameznike, da se bodo namesto za dnevno uporabo osebnih vozil raje odločali za uporabo javnih oblik prevoza«, je povedal namestnik direktorja LPP-ja dr. Rok Vihar in kot ključno aktivnost izpostavil nadgradnjo sistema enotne mestne kartice Urbana, ki bo preko prenovljene aplikacije bistveno olajšala načrtovanje poti in predstavljala prvi korak v multimodalnost, ki bo povezala vse oblike javnih prevoznih sredstev na območju LUR in širše. V podjetju GoOpti želijo ponuditi storitev fleksibilnih skupinskih prevozov od doma do delovnega mesta. Kot pravi CEO podjetja GoOpti Marko Guček, bodo ti prevozi stroškovno ugodni ter okoljsko zelo nizko obremenilni, predvsem pa bi utegnili predstavljati učinkovito rešitev tako za delodajalce kot uporabnike pa tudi mesta sama po sebi. »Prihodnost mobilnosti je v opuščanju rabe osebnih avtomobilov in uporabi alternativnih oblik, kot so javni potniški promet, souporaba vozil in skupinski prevozi. Le skupaj z vsemi deležniki lahko spremenimo mobilnost, ki bo okolju in človeku prijazna«, je povzel Guček. Učinkovitost prevozov bodo kot partner evropskega projekta SmartMOVE tudi preizkusili, in sicer bodo pilotno kar tri mesece, začenši s 1. februarjem 2023, zaposlene s severne okolice Ljubljane vozili na delo na območje Univerzitetnega kliničnega centra in BTC-ja. Uspešnost sistema souporabe avtomobilov Avant2Go kaže, da so nove oblike mobilnosti zelo zaželene. Število uporabnikov vztrajno narašča, a kot pravi prokurist podjetja Avantcar Matej Čer, je za bilo za uspeh potrebnega veliko entuziazma, saj so orali ledino, rentabilnost na dolgi rok pa je glede na investicije vprašljiva, tako da bi zelo pozdravili možnost integracije z JPP ali morebitne subvencije za t.i. carsharing. Poudaril je, da ta lahko predstavlja le kapilarno napajanje javnega prevoza, ki potrebuje korenite sistemske rešitve. »Slovenci smo izjemno navezani na svoje avtomobile in jih je težko prepričati v to, da bi se jim odrekli. Zanimivo bo opazovati, če bo morda inflacija, s katero se soočamo, zadosten motiv za spremembo potovalnih navad pri nas«, je dodal. V Nomagu pa vidijo razvoj trajnostne mobilnosti v sočasnem razvoju javnega potniškega prometa, tako avtobusnega kot železniškega, ter različnih rešitev mikromobilnosti za premagovanje prvega in zadnjega kilometra poti, klasične postaje pa bi nadomestila multimodalna vozlišča. »Predvsem se nam zdi ključnega pomena povezovanje različnih oblik mobilnosti, ki skupaj zadovoljijo vsakodnevne potrebe in želje uporabnikov«, je povedal Marjan Beltram, izvršni direktor za turizem in storitve mobilnosti pri podjetju Nomago in dodal, da je komplementarna in učinkovita infrastruktura mikromobilnosti izjemno pomembna za povezovanje obrobja z mestnim središčem, poslovnimi centri in P+R parkirišči na nivoju celotne regije. Poudaril je še, da bomo le s tovrstnimi rešitvami lahko govorili o MaaS – mobility as a service. (MB)

 

VIR: Naš Stik