Energetske novice

Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

Umeščanje vetrnih in drugih energetskih objektov v prostor je izziv, ki ga bo v prihodnje treba načrtovati skupnostno in s sodelovanjem lokalne skupnosti. To je bilo osrednje sporočilo srečanja za predstavnike podravskih občin, ki so ga organizirali pri lokalni energetski agenciji EnergaP.

Lokalna energetska agencija EnergaP je v Mariboru organizirala srečanje s predstavniki podravskih občin. Na srečanju so izpostavili nujnost skupnostnega načrtovanja rabe obnovljivih virov energije, ki bi jih morali vzpostaviti po modelu energetskih skupnosti. Za to pa je nujna odprtost lokalne skupnosti za tovrstni razvoj. Kot so ob dogodku zapisali v sporočilu za medije, je direktorica Energapa, dr. Vlasta Krmelj, ob tem poudarila: »Le dobro usmerjena jadra lahko izkoristijo vsak veter.«

Podžupan mariborske občine, dr. Samo Peter Medved, je izpostavil, da energetika predstavlja precejšnjo priložnost v Mariboru, kjer se soočajo tudi z izzivi zelenega prehoda. Na občini sicer iščejo rešitve tudi na področju rabe obnovljivih virov energije (OVE), predvsem sončne energije, spremljajo pa tudi zakonodajo in razvoj na področju energetskih skupnosti. Slednje je izpostavila tudi državna sekretarka z ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE) mag. Tina Seršen, ki pa je izpostavila širšo rabo obnovljivih virov, ki jih bo treba uvesti v čim večji meri. Prepričana je namreč, da tudi izgradnja JEK2 ne bo zadostila prihajajočim energetskim potrebam, »saj bi tudi z dodatno električno energijo iz jedrske pokrili le okvirno desetino vse energije, ki jo danes rabimo,« so ob tem še zapisali. Seršenova je izpostavila da energetsko prihodnost Slovenije predstavlja demokratizacija energetike, ki vključuje tudi energetske skupnosti.

Pri razpravi o priložnostih za izkoriščanje potencialno vetrne in druge obnovljive energije v skupnostnih projektih v Sloveniji so sodelovali dr. Tomislav Tkalec iz Sektorja za OVE, Direktorata za energijo, Urška Kalan z Borzena, Alenka Kržan z Eko sklada, Katja Huš iz organizacije Focus društvo za sonaravni razvoj, Lena Penšek iz organizacije Greenpeace Slovenija in dr. Tomi Medved iz Laboratorija za energetske strategije na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.

Slednji je poudaril, da strategija vzpostavitve energetskih skupnosti absolutno vključuje sociološki element z aktivno komunikacijo, in še zdaleč ne več le ekonomskega. V Laboratoriju za energetske strategije sicer že imajo izkušnje z energetskimi skupnostmi, saj so sodelovali pri vzpostavitvi prve energetske skupnosti v Sloveniji v občini Luče.

Da mora biti pri energetskih projektih komunikacija nujno dvosmerna, je poudaril tudi dr. Tomislav Tkalec, in dodal podatek, da je Slovenija po izkoriščenosti sončne in vetrne energije na repu držav EU. Da je sodelovanje na lokalni in na državni ravni ključno, pa je dodala Urška Kalan, in izpostavila pomen ustrezne strategije ministrstva in povezanosti institucij na trgu.

Na Eko skladu medtem beležijo precej prejetih vlog za samooskrbne elektrarne, manj pa za skupnostne, je dodala Alenka Kržan, in izpostavila, da je zadružne energetske projekte lažje financirati, če so v njih udeležene tudi občine.

Katja Huš iz Focus društva za sonaravni razvoj, pa je izpostavila vprašanje zaupanja, tako v razpoložljive informacije kot v akterje, saj je pri vsakem projektu treba vedeti, kdo je investitor in ali je skupnost povabljena k sodelovanju v projektu ter ali se od skupnosti pričakuje neko znanje za realizacijo projekta ali ne in kdo navsezadnje o vsem skupaj odloča. Po njenih besedah je ravno sprejetost lokalne skupnosti eden ključnih pogojev za uspešno izvedbo projektov vetrne energije.

Tomislav Tkalec pa je dodal, da smo bili v Sloveniji na področju obnovljivih virov, uspešni le na področju sončne energije, medtem ko vetrna ostaja neizkoriščena.

Pomen komunikacije je na vabljenem predavanju izpostavil tudi psihiater in psihoterapevt ter ustanovitelj in direktor ljubljanske podružnice Univerze Sigmunda Freuda z Dunaja, mag. Miran Možina, ki je spregovoril o tem, kako v dobi strahu in vse večjih groženj krepiti zaupanje in dialog.

Direktorica lokalne energetske agencije za Podravje EnergaP, dr. Vlasta Krmelj, udeležence, med njimi tudi predstavnike občin iz podravske regije, pozvala, da v različnih vlogah, od vloge župana in investitorja do vloge občana, anonimno podajo odgovore na to, kaj bi si želeli od OVE projekta v svojem okolju.

Rezultati so bili zgovorni: v vlogi občana si sodelujoči želijo vključitev v energetsko skupnost oz. povabilo k soudeležbi v energetski projekt že v fazi snovanja; pričakujejo odprte komunikacije o vplivih na okolje in zdravje ljudi in transparentne predstavitev projekta; dostop do vseh podatkov o investiciji, vključno z dobičkom, ki ga prinaša; ureditev lokalne infrastrukture, kot so pešpoti, javna razsvetljava, električne polnilnice ipd. s strani investitorja ter finančna podpora lokalnim šolam za izobraževanje na področju OVE in URE ter plačani tematski šolski izleti. V vlogi investitorja na drugi strani pričakujejo jasnost informacij s strani lokalne skupnosti o svojih potrebah in željah, odprtost za sodelovanje in zaupanje lokalnega prebivalstva ter finančno vzdržnost in dobičkonosnost projekta. V vlogi župana pa pričakujejo kredibilnost podatkov o projektu že od začetka snovanja projekta in sodelovanje z investitorjem, odgovornost na vseh ravneh, varnost za vse in pozitivno javno mnenje. (kp)

VIR: Naš Stik