Energetske novice

Vodstva ključnih energetskih družb, ki delujejo v krizni skupini MOPE, imenovani s sklepom vlade RS 14. julija 2022 – ELES, HSE in GEN energija, so na današnjem srečanju osvetlili okoliščine, ki vplivajo na aktualna dogajanja na slovenskem energetskem trgu. Dejstvo je namreč, da nas je v letu 2022 prizadela energetska kriza, kakršne še nismo doživeli. Energetsko panogo so zaznamovala močna nihanja cen energentov, ki so bila posledica več dejavnikov: od invazije Rusije na Ukrajino, ki je z zmanjšanjem dobav plina sprožila energetsko draginjo v celotnem evropskem prostoru, močno odvisnem od uvoza tega fosilnega energenta, do hkratnega soočanja z dolgotrajno sušo in posledično nizko proizvodnjo hidroelektrarn.

Praktično vse države EU, tudi Slovenija, so sprejele ukrepe za zaščito odjemalcev in mehanizme za zagotovitev likvidnosti energetskih podjetij. Govorci so se uvodoma strinjali, da so bili zakoni in podzakonski predpisi, ki jih je vlada sprejela v zadnjih šestih mesecih, ključni za obvladovanje elektroenergetske situacije. Tudi slovenske energetske družbe so se odzvale z vrsto ukrepov in kljub izrednim razmeram ves čas omogočajo nemoteno oskrbo z električno energijo po sprejemljivih in zajamčenih cenah.

 

Slovenska energetska podjetja so v kriznih razmerah ves čas zagotavljala zanesljivo oskrbo z električno energijo kljub izpadu lastne hidroproizvodnje zaradi rekordne suše, kljub zahtevnemu remontu NEK in varčevanju s premogom v Termoelektrarni Šoštanj. Ko NEK in TEŠ 6 v oktobru nista obratovala, kratkoročno ni bilo težav z dobavo električne energije, čeprav je bila Slovenija takrat več kot 56-odstotno odvisna od njenega uvoza. To pomeni, da je slovenski elektroenergetski sistem robusten. Ker pa smo ob tako velikem uvozu odvisni od sosednjih držav, se dolgoročno ni mogoče zanašati na to, da bo oskrba nemotena tudi v prihodnjih podobnih situacijah.

 

Na ravni proizvodnje električne energije so izvajanje ukrepov omogočili stabilno in zanesljivo obratovanje NEK, ki je dobil dovoljenje za podaljšanje obratovanja do leta 2043, uspešna sanacija razmer v Premogovniku Velenje in povečana uporaba biomase, ki omogočata nemoteno obratovanje TEŠ, ter nadgradnja TEB za zamenjavo zemeljskega plina, ki jo poganja, z naftnimi derivati. Ob vsem naštetem so energetske družbe nadaljevale tudi vlaganja v obnovljive vire energije.

 

Odjem električne energije so znižali predvsem poslovni odjemalci – skupno za 10,9 odstotka, med njimi največ veliki odjemalci, priključeni na prenosno omrežje. Skupna rast odjema, za 4,4 odstotke, je zabeležena zgolj pri gospodinjskih odjemalcih in javnih zavodih. Glede na predkoronsko leto 2019 je bil skupni odjem nižji za 6,6 odstotka. Da je z ustreznim angažmajem mogoče doseči znižanje odjema tudi na tem segmentu, so dokazali v GEN-I, kjer so s kampanjo »Z manj do več« pozvali gospodinjske odjemalce k varčevanju. Od začetka oktobra do konca decembra 2022 so gospodinjski odjemalci GEN-I v primerjavi z enakim obdobjem leta 2021 skupaj zmanjšali porabo električne energije za 3 odstotke in zemeljskega plina za 22 odstotkov. GEN-I jim je za privarčevano energijo na februarskih računih skupno namenil približno milijon evrov popusta.

 

Končne cene električne energije za gospodinjske odjemalce v Sloveniji so bile v letu 2022 v primerjavi s sosednjimi državami druge najnižje, takoj za Madžarsko. Podobno velja za poslovni odjem, kjer so bile končne cene nižje zgolj na Hrvaškem. V letu 2021 je v Sloveniji za 100 največjih odjemalcev električne energije strošek električne energije predstavljal 1,7 odstotka v skupnih prihodkih iz poslovanja. Za leto 2022 po Mervarjevi oceni ta delež ne bo presegel 2,1 odstotka.

 

Država je za zagotavljanje likvidnosti energetskih družb septembra sprejela poroštveni zakon, v okviru katerega je HSE najel za 185 milijonov evrov kratkoročnega posojila, ki ni več koriščeno. Poleg tega bo v prihodnjih mesecih začel vračati prvih 200 od 492 milijonov evrov iz naslova naknadnega vplačila kapitala, ki ga je decembra 2022 dobil od države za premoščanje izrednih likvidnostnih razmer. Tudi GEN je zaradi premoščanja likvidnostnih obremenitev, povezanih z nakupi nadomestne električne energije v času remonta NEK, najel kratkoročna posojila z državnim poroštvom v skupni višini 100 milijonov evrov. Zadnji obrok posojila, 10 milijonov evrov, je GEN vrnil v začetku marca.

V prihodnje obdobje v energetskih družbah zrejo z optimizmom, čeprav po mnenju dr. Paravana energetske krize še ni konec. Zato moramo ukrepe za soočanje s krizo izvajati še naprej, tudi tiste za učinkovito rabo energije, ki je v preteklem letu dobila pravo veljavo. »Cene električne energije so trenutno v praktično vseh segmentih odjema nižje od reguliranih, kar je predvsem odraz padca cen na veleprodajnem trgu od začetka leta do danes. A razmere na trgu energentov ostajajo zaostrene. V Evropi še vedno primanjkuje približno 20 odstotkov dobave plina, zato je v letih 2024 in 2025 še možen primanjkljaj plina, ki bo ohranjal pritisk na cene energentov. Poslovne odjemalce zato pozivamo, da izkoristijo trenutne razmere za izvedbo delnega nakupa energije za več let vnaprej. Priporočilo je vsaj 25 odstotkov za tri prihodnja leta 2024, 2025 in 2026« je poudaril dr. Paravan.

Da se v energetiki pripravljajo na prihodnjo zimo, je poudaril tudi mag. Mervar: »V letošnji zimi smo imeli veliko srečo zaradi visokih povprečnih temperatur. Situacija bi bila lahko povsem drugačna, če bi imeli nizke povprečne temperature, veleprodajne cene bi bile višje«. Po Mervarjevi oceni je Slovenija na področju zanesljive oskrbe z električno energijo v primeru kriznih stanj izjemno izpostavljena, razmeroma ugoden razplet dogodkov v zadnjih mesecih ne dopušča brezskrbnosti. Brez novih investicij bo ta izpostavljenost samo večja, ne le na področju oskrbe, tudi na področju cen.

Energetska kriza je razgalila veliko odvisnost Slovenije od uvoza električne energije, ki je leta 2022 v povprečju dosegla kar 32,6 odstotka, kar 98,3 odstotka vseh ur v letu smo električno energijo uvažali. Podobno je tudi v letošnjih prvih dveh mesecih povprečna uvozna odvisnost znašala 31 odstotkov. To je z vidika nacionalne varnosti oskrbe z energijo in suverenosti države nesprejemljivo. Energetiki na ta problem opozarjamo že dlje časa in smo enotni, da si resna industrijsko razvita država, kot je Slovenija, ne sme privoščiti tako velike uvozne odvisnosti.

V prihodnjih letih se bo brez zagona intenzivnega investicijskega cikla velik razkorak med porabo in proizvodnjo električne energije le še povečeval. Zato mora Slovenija vse sile usmeriti v vzpostavitev samooskrbnega in nizkoogljičnega elektroenergetskega sistema, to pa pomeni nujne investicije v nove proizvodne enote. »Brez potrebnih investicij nam grozi, da bomo že do leta 2030 med 40- in 50-odstotno povprečno uvozno odvisni. Višja kot bo uvozna odvisnost, bolj bodo veleprodajne cene električne energije v korelaciji s cenami na evropskih borzah, dodatno povečanih za stroške čezmejnih kapacitet, večje bo tveganje Slovenije glede zadostne oskrbe z električno energijo v primeru kriznih stanj v EU in Evropi!,« je ponazoril mag. Mervar.

 

Dr. Štokelj je opisal razmere na veleprodajnih trgih in poudaril, da so investicije v brezogljične in nizkoogljične tehnologije nujne za zagotovitev zanesljive in cenovno spremenljive oskrbe slovenskih odjemalcev. Oba energetska stebra se intenzivno pripravljata na pospešene investicije v obnovljive vire energije. V HSE in GEN poudarjajo, da je čas za zeleno preobrazbo, razvoj in naložbe v okolju prijazne tehnologije, priložnosti se ponujajo tudi na področju nudenja prožnosti ter shranjevalnikov energije. Skupina HSE je že danes največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov v Slovenji, pripravlja pa se na razogljičenje in izgradnjo nadomestnih in dodatnih brezogljičnih proizvodnih virov.  »Zastavili smo si ambiciozen investicijski program, ki zajema tako velike sončne in vetrne elektrarne kot tudi obnovo obstoječih hidroelektrarn in izgradnjo hidroelektrarn na srednji Savi. Skupina HSE namerava svojo vizijo nosilca zelenega prehoda v Sloveniji uresničiti tudi z izkoriščanjem geotermalne energije, biomase in vlaganjem v vodikove tehnologije« poudarja dr. Tomaž Štokelj, generalni direktor HSE.

V Skupini GEN, kjer je proizvodnja električne energije že danes 99-odstotno nizkoogljična, pa bo osrednji razvojni projekt nacionalnega pomena izgradnja druge jedrske elektrarne (JEK2). »Delali bomo vse v naši moči, da bo projekt napredoval čim hitreje, s čimer se odzivamo na potrebe po energetski neodvisnosti in na pričakovano pomanjkanje električne energije v naslednjem desetletju«, je sklenil dr. Paravan.

Sistemski operater pa se pripravlja na modernizacijo prenosnega in predvsem distribucijskega sistema.

VIR: HSE