Energetske novice

Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

Po skoraj dveh letih intenzivnega dela so včeraj predstavili dopolnjen osnutek posodobitve NEPN v okviru zaključnega, to je tretjega, posvetovanja z javnostmi. Gre za zadnje dejanje pred dokončnim sprejemom dokumenta v državnem zboru, kar naj bi se po besedah državne sekretarke, pristojne za področje energetike, mag. Tine Sršen zgodilo do konca avgusta ali v začetku septembra. 

Prvi in drugi sklop posvetovanja z javnostmi glede posodobitve NEPN, ki sta potekala jeseni 2022 in spomladi 2023, sta bila namenjena oblikovanju predlogov ciljev in usmeritev za posodobitev NEPN oziroma posodobitvi politik in ukrepov v NEPN. V zadnjem letu pa je potekal intenziven proces celovite presoje vplivov na okolje (CPVO), v okviru katerega je bilo pripravljeno okoljsko poročilo in dodatek za presojo na varovana območja. Zadnji (dopolnjeni) osnutek NEPN tako temelji na rezultatih posvetovanj z javnostmi, tudi regionalnega posvetovanja, posodobljenih strokovnih podlagah, priporočilih Evropske komisije in tudi številnih drugih aktivnostih, ki so bile izvedene v zadnjih dveh letih. Ta kompleksen več nivojski proces posodobitve, v katerem so sodelovali številni deležniki, ki se vse bolj zavedajo pomena te tematike, daje temu dokumentu še posebno težo. NEPN določa cilje do leta 2030 in je umeščen v kontekst Dolgoročne podnebne strategije, ki bo začrtala pot države za naslednjih 30 let. 
Novi osnutek posodobitve NEPN predlaga višje cilje do 2030 pri zmanjševanju emisij, obnovljivih virov energije (OVE) in učinkoviti rabi energije (URE). Pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov so cilji še vedno bolj ambiciozni od cilja, ki smo ga na področju sektorjev, ki niso vključeni v sistem trgovanja z emisijami (ne-ETS), sprejeli za Slovenijo s prenovljeno EU zakonodajo. V zadnjih dveh letih se je pojavil nov moment in sicer pospešen izstop Slovenije iz premoga, zaradi zahtevnega poslovnega okolja za TEŠ 6 mogoče že do konca tega desetletja. Kadar koli se bo to zgodilo, je v NEPN predvideno zmanjšanje skupnih emisij vsaj za 55 odstotkov najkasneje do leta 2033 glede na leto 2005, kar nas postavlja ob bok evropskemu cilju. Z izstopom iz premoga bomo v Sloveniji tudi razogljičili proizvodnjo električne energije. Pri tem je potrebno ozavestiti ljudi, da to v kratkem času lahko storimo le s pospešenim uvajanjem OVE, vse druge alternative pa vodijo v povečano uvozno odvisnost. Samo domači viri so torej tisti, ki nam lahko zagotovijo čim višjo samooskrbo, ki je hkrati tudi prijazna okolju. 

OVE in promet ostajata rak rana 

Največji izziv Sloveniji še vedno predstavlja doseganje ciljev OVE. S prenovljenim NEPN naj bi do leta 2030 dosegli vsaj 33-odstotni delež OVE v končni rabi energije (prej 27 odstotkov), a se s tem ne približujemo evropskemu cilju, ki od nas pričakuje, najmanj 42,5-odstotni delež oziroma 46-odstotni delež. Vendar pa bo več kot 33-odstotni delež zaradi specifike Slovenije in visoke rabe energije v sektorju prometa težko doseči. Slovenija si bo prizadevala pospešili umeščanje OVE v prostor. Pri tem izpostavljajo potrebo po izgradnji novih velikih hidroelektrarn predvsem, ker te Sloveniji pomagajo zmanjševati emisije in dolgoročno uvozno odvisnost od zemeljskega plina ter povečujejo širjenje drugih OVE. Nudijo nam zanesljivo oskrbo z električno energijo ter sistemsko podporo zaradi nestanovitnih OVE, predvsem v zimskem času. Na MOPE upajo, da bodo v okviru CPVO potrebo po izgradnji novih velikih hidroelektrarn uspeli uskladiti tudi z mnenjedajalci. Poleg izgradnje HE Mokrice potencial vidijo tudi v postavitvi HE na srednji Savi.   
Novi NEPN pomembno krepi ambicioznost tudi pri URE in načrtuje, da raba končne energije do leta 2030 ne bo presegla 50,2 TWh (kar je več kot 11-odstotno povečanje ambicioznosti glede na 2020), s čimer se Slovenija postavlja ob bok EU, saj so naši cilji podobni tistim, ki si jih je zadala EU do leta 2030. Ob tem upošteva tudi problem energetske revščine, saj predvideva ukrepe, ki bodo zagotovili dostopnost do energetske učinkovitosti tudi finančno šibkejšim gospodinjstvom. 

Vodja konzorcija NEPN, mag. Stane Merše iz Centra za energetsko učinkovitost na IJS je povedal, da je pomemben vidik, ki ga obravnava posodobljeni NEPN, zagotavljanje zanesljive, konkurenčne in okoljsko sprejemljive oskrbe z električno energijo s ciljem zmanjšati odvisnost od uvoza naftnih derivatov in zemeljskega plina, kar Slovenijo postavlja na pot do podnebne nevtralnosti do leta 2050. Pri pripravi posodobljenega NEPN so se v primerjavi s pripravo prvega NEPN srečevali s novimi izzivi. Ključni steber priprave ukrepov, na katerem so gradili, je bilo povečanje energetske in snovne učinkovitosti in zmanjšanje potreb po energiji. Med ključnimi izzivi je izpostavil tudi zagotavljanje kadrov ter raziskave in inovacije, s katerimi bi podprli proces razogljičenja. Slovenija bo za manjšo energetsko odvisnost potrebovala več lastne nizkoogljične proizvodnje, zato so v posodobljenem NEPN zastavljeni naslednji cilji: vsaj 85-odstotno oskrbo z električno energijo iz proizvodnih naprav v Sloveniji do leta 2030 in sto-odstotno do leta 2040. 
V osnutku posodobitve NEPN sta obravnavana dva scenarija, in sicer scenarij z obstoječimi ukrepi in scenarij z dodatnimi ukrepi, ki vodita do teh ciljev. Drugi scenarij poleg dodatnih investicij v OVE predvideva postavitev nove jedrske elektrarne, medtem ko prvi scenarij do leta 2050 predvideva intenzivno izrabo OVE. Do leta 2030 med scenarijema ni razlik, saj se pri obeh pričakuje povečan obseg investiranja v vse vrste OVE. Po letu 2030 pa se razdeli v dve smeri možnega razvoja: jedrski scenarij in scenarij z OVE. Končni cilj pri energetski učinkovitosti je, da raba končne energije do leta 2030 ne bo presegla 50,2 TWh, kar je zelo ambiciozen cilj, ki zahteva zniževanje rabe energije v vseh sektorjih. Ključno zmanjšanje je na področju tekočih goriv, povečuje pa se tudi raba vseh OVE in tudi električne energije. Na področju stavb gospodinjstev že danes prenavljamo podoben obseg stavb, kot jih bomo tudi v prihodnje. Vendar je ključna razlika ta, da jih danes ne obravnavamo celovito, morali pa bomo celovito prenoviti dve tretjini stavb, kar bo kar velik izziv. S tem bomo za petino zmanjšali specifično rabo energije, potrebno pa bo zgraditi tudi veliko število novih ogrevalnih naprav. V javnem sektorju je velik izziv prenova treh odstotkov javnih površin ter zmanjšanje končne rabe energije za 19 odstotkov. 

Pred velikim investicijskim ciklom je tudi industrija. Te se v zadnjem obdobju že povečujejo, morale pa se bodo tudi v prihodnje, da bo industrija lahko prešla na nove vire in poiskala nove alternative zemeljskemu plinu. Zahtevno delo nas čaka v sektorju prometa. Ukrepi gredo v smer zmanjševanja prometa in iskanje drugih alternativ, kot sta javni potniški promet, predvsem pa elektrifikacija prometa. Za Slovenijo je do leta 2033 ključen izhod iz premoga. Cilj OVE z današnjih 37 odstotkov z vlaganjem v sončno, vetrno in hidroenergijo povečujemo do 55 odstotkov do leta 2030. Na področju ogrevanja in hlajenja smo pri ciljih že sedaj zelo visoko, predvsem na račun rabe biomase v gospodinjstvih. V novem NEPN lokalna proizvodnja iz OVE prevzema veliko večji delež v skupni proizvodnji električne energije in tudi oskrbi z električno energijo, in sicer kar od 35 – 50 odstotkov do leta 2040. Glavnino predstavljajo sončne elektrarne, vendar pa bo treba graditi tudi na vetrnih elektrarnah, geotermiji in bioplinih, če želimo zagotoviti zanesljivo oskrbo z električno energijo. Na področju daljinskega ogrevanja bo treba spodbuditi povečanje učinkovitosti in konkurenčnosti ter širitve in nove sisteme za ogrevanje in hlajenje. Gre za pomembno infrastrukturo za povezovanje energetskih sektorjev. Tu ima še vedno pomembno vlogo soproizvodnja. Na področju oskrbe s plini je glavni cilj opuščanje zemeljskega plina in prehod na alternativne in nizkoogljične vire. Prvi izziv je povečati proizvodnjo biometana in vodika ter izgradnja infrastrukture, ki bo omogočila oskrbo z vodikom tudi v prihodnjih letih. Ena četrtina do ena tretjina elektroenergetskega omrežja je že danes prilagojena potrebam, s katerimi se bomo soočali v prihodnje. Elektrifikacija na področju ogrevanja in prometa pa zahteva v obdobju 2025-34 gradnjo ali rekonstrukcijo 50 odstotkov srednjenapetostnega in 60 odstotkov nizkonapetostnega omrežja ter 50 odstotkov transformatorskih postaj. Zaradi zagotavljanja finančnih virov in kadrovski virov, organiziranosti distribucijskih podjetij, dobavljivosti opreme in materiala pa je izvedljivost veliko vprašanje. Ključna razloga za potrebna večja vlaganja v električna omrežja sta elektrifikacija ogrevanja in prometa. Zanesljivost oskrbe z električno energijo se po obeh scenarijih povečuje vsaj do leta 2030. Zato je treba zagotoviti dovolj domačih virov in diverzifikacijo teh, velik poudarek pa je tudi na shranjevanju energije, po letu 2040 pa tudi na jedrski energiji. Do takrat se bo treba nasloniti na OVE, predvsem, kot že omenjeno na velike hidroelektrarne. 

Kot je dejal mag. Stane Merše, se na podlagi vseh teh ukrepov glede na končni cilj zmanjšanja emisij oba scenarija približujeta cilju podnebne nevtralnosti. Do leta 2030 ob opustitvi rabe premoga za 55 odstotkov, do leta 2040 že za 72 odstotkov v vseh sektorjih. Vsi scenariji pozitivno vplivajo na zmanjševanje energetske revščine gospodinjstev in predstavlja pravičen zeleni prehod za vse. Za odpravo energetske revščine so na voljo številni viri financiranja, ki pa morajo biti ciljno usmerjeni za doseganje ciljev NEPN.
V NEPN so podane tudi podrobnejše ekonomske ocene do leta 2030, za obdobje po letu 2030 pa so ocene negotove, predvsem zaradi stroškov novih tehnologij (OVE, vodik, hranilniki in drugo) ter višine investicij v nove jedrske kapacitete. Za končne projektne odločitve bo treba izdelati bistveno bolj podrobne analize, ko bodo na razpolago zanesljivejši podatki. Tako bo pri scenariju z dodatnimi ukrepi glede na scenarij z obstoječimi ukrepi v obdobju 2021-2030 treba v dodatne investicije vložiti osem milijard evrov, kar je štiri milijarde evrov več kot v sedanjem NEPN. Trenutno smo pri investiranju že na ravni scenarija z obstoječimi ukrepi, treba pa jih bo povečati pri scenariju z dodatnimi ukrepi. To kaže, da je Slovenija že intenzivno stopila v smeri zelenega tehnološkega prehoda. Pri oceni stroškov celotnega elektroenergetskega sistema do leta 2030 za oba scenarija - z obstoječimi in dodatnimi ukrepi se je pokazalo, da je scenarij z dodatnimi ukrepi se zaradi večjih vlaganj sicer dražji, scenarij z obstoječimi ukrepi pa ne dosega podnebnih ciljev. Pogled teh dveh scenarijev do leta 2050 kaže, da so stroški praktično enaki v obeh scenarijih. V jedrskem scenariju imamo višje investicijske stroške, predvsem se povečajo po letu 2030 zaradi investicije v JEK 2, nato pa se izravna s scenarijem v OVE predvsem zaradi manjšega obsega investicij, ki so bolj razpršene po vseh sektorjih. 
Treba bo torej krepiti aktivnosti za izvedbo NEPN, ki je zastavljen zelo ambiciozno. Zagotoviti ustrezne kadre, njihovo usposabljanje in izobraževanje in zagotoviti ustrezen razvoj in inovacije, da bomo v Sloveniji sami razvijali sodobne tehnologije in storitve. Na ta način bo zeleni prehod kar se da učinkovit in družbeno koristen.

VIR: Naš Stik