Energetske novice

Novela zakona o obnovljivih virih: strateški korak k energetski neodvisnosti Slovenije

Datum objave:

sreda, 24. september 2025

Avtor:

Polona Bahun

Državni zbor je danes obravnaval predlog novele zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, ki naj bi v slovenski pravni red prenesel določbe evropske direktive o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije. Poslanci bodo o zakonu glasovali v četrtek.
 

Slovenija z novelo zakona postavlja temelje za pospešeno uvajanje OVE

Po besedah državne sekretarke Ministrstva za okolje, prostor in energijo mag. Tine Seršen zakon ne pomeni zgolj prenosa evropske zakonodaje, temveč predstavlja strateški korak k bolj odgovornemu načrtovanju novih energetskih projektov. Predvideva namreč kartiranje območij za razvoj sončnih in vetrnih elektrarn, pri čemer daje prednost umetnim in grajenim površinam. Presoja vplivov na okolje ostaja obvezna na občutljivih območjih, medtem ko bo za pospešena območja izvedena celovita presoja že vnaprej. S tem se zagotavlja večstopenjski postopek presoje vplivov na okolje, ki naj bi bil hitrejši, a ne na račun okolja in prebivalcev. Prav tako naj bi bila javnost vključena v vseh fazah - od kartiranja do sprejemanja akcijskih programov in uredb.

»Obnovljivi viri energije so za Slovenijo razvojna nujnost. Omogočajo energetsko neodvisnost, poceni elektriko, bolj zdravo okolje in so del boja proti podnebnim spremembam,« je ob predstavitvi zakona poudarila mag. Tina Seršen.

Po njenem mnenju zakon vzpostavlja jasen okvir, ki bo investitorjem omogočil predvidljivost, državi pa strokovno podprto določanje najprimernejših lokacij.

Podpora koalicije: zakon je temelj trajnostnega razvoja

V Poslanski skupini Svoboda zakon podpirajo, saj po njihovem mnenju predstavlja nujen korak k trajnostni energetski prihodnosti. Poslanec Teodor Uranič je izpostavil, da novela vzpostavlja pregleden pravni okvir, ki omogoča pospešeno uvajanje projektov ob ohranjanju visokih okoljskih standardov in aktivni vlogi občin.
»Zakon omogoča hitro, učinkovito in družbeno sprejemljivo realizacijo projektov obnovljivih virov, kar bo pozitivno vplivalo na energetsko stabilnost države,« je povedal Teodor Uranič.

Podobno stališče je zavzela Poslanska skupina SD. Jani Prednik je poudaril, da mora Slovenija izkoristiti moč naravnih virov, a ne na račun kakovostnih kmetijskih zemljišč in zavarovanih območij. Podprli so prednostno umeščanje na degradirane površine ter skupnostne projekte, ki prinašajo koristi lokalnim prebivalcem.

Opozorila opozicije: zakon je lobističen in izključuje lokalne skupnosti

Na drugi strani so v opoziciji izrazili resne pomisleke glede zakona. Poslanci SDS, NSi in Demokrati so zakon označili kot parcialen, lobističen in škodljiv za lokalne skupnosti. Dr. Anže Logar je opozoril, da zakon zmanjšuje vpliv lokalnih skupnosti in da strateška presoja ne more nadomestiti presoje konkretnih vplivov posameznih projektov. »Zavedamo se nujnosti zelenega prehoda, a pot do tega cilja ne sme biti tlakovana s slabimi, nepremišljenimi ali lobističnimi nameni,« je ob tem dejal dr. Anže Logar.

Franc Rosec iz SDS je zakon označil kot »zakon za lobije«, ki ne ščiti okolja in ljudi. Opozoril je na pomanjkljivo strokovno podlago in nevarnost za okolje.
»Če je strokovna podlaga šibka, bo tudi izvajanje šibko, kar posledično pomeni, da bomo imeli več sporov kot rešitev,« je izpostavil.

Mag. Janez Žakelj iz NSi je izpostavil, da zakon favorizira sončne in vetrne vire, medtem ko zanemarja hidroenergijo, lesno biomaso in geotermalno energijo. Po njegovem mnenju Slovenija ne more graditi energetske prihodnosti zgolj na vremensko odvisnih virih.

Pravna služba opozarja na pomanjkljivosti

Zakonodajno-pravna služba DZ je opozorila, da je prenos direktive izveden selektivno in pavšalno, brez ustrezne sistemske ureditve. Po njihovem mnenju zakon ne zagotavlja zadostnega pravnega varstva in nejasno opredeljuje sodelovanje javnosti.

Nataša Sukič iz Levice je ob tem poudarila, da so bili z amandmaji odpravljeni nekateri pomisleki in da se javnost vključuje skladno z zakonom o urejanju prostora.
Kot je dejala, »se zakon tehnično izboljšuje, javnost pa se vključuje v fazi priprave akcijskega programa.«

Dvomi ostajajo

Razprava je pokazala, da zakon kljub tehnični naravi odpira številna strateška vprašanja – od vloge lokalnih skupnosti in civilne družbe do dolgoročne energetske usmeritve države. Medtem ko vlada zakon zagovarja kot nujen korak k energetski neodvisnosti in trajnostnemu razvoju, opozicija opozarja na pravno negotovost, zmanjševanje okoljskih varovalk in izključevanje javnosti.

VIR: Naš Stik