Energetske novice

Bo Slovenija po letu 2043 prisiljena uvažati večino energije?

Datum objave:

četrtek, 23. oktober 2025

Avtor:

Mare Bačnar

Slovenija ima vse pogoje za vzpostavitev sodobnega in odpornega elektroenergetskega sistema. Ima znanje, izkušnje in finančni potencial, so poudarili govorci na konferenci Energetika 2025, ki jo je v Ljubljani organiziral časnik Delo. Opozorili so, da bo brez jasnega energetskega scenarija in pravočasnih investicij država po letu 2043 prisiljena uvažati večino električne energije.

Znanje, izkušnje in kapital so na voljo

Na včerajšnji konferenci Energetika 2025, ki jo je v Ljubljani organiziral časnik Delo, so se po poročanju STA govorci lotili bistva prihodnosti energetike. Po njihovem mnenju Slovenija potrebuje hitro in strateško odločitev, zlasti glede projekta JEK 2. Po besedah državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Danijela Levičarja bo pri tem ključno hitro, pametno in strokovno ukrepanje ter razvoj domačih inovativnih rešitev. Levičar je opozoril, da Slovenija še nima izbranega dolgoročnega energetskega scenarija. To ni več le teoretična težava – vpliva že na investicije in odločitve končnih porabnikov. Po njegovem mnenju potrebujemo več primerljivih scenarijev in širšo razpravo, ki bo omogočila izbiro najboljše rešitve.

JEK 2: ključni projekt z lastnim znanjem in denarjem

Med strateškimi odločitvami je v ospredju projekt JEK 2, drugi blok jedrske elektrarne v Krškem. Slovenija ima po Levičarjevih besedah vse, kar potrebuje za njegovo izvedbo – vključno z infrastrukturo in strokovnjaki. Trenutno potekajo trije glavni postopki: umeščanje v prostor, priprava izbora tehnološkega dobavitelja in oblikovanje vzdržnega ter preglednega finančnega modela. Investicija je ocenjena na med 9,6 in 15,4 milijarde evrov (brez stroškov financiranja), država pa bi jo lahko po ocenah financirala sama, brez vpliva na bonitetno oceno.

Preobrazba razvojnega modela: iz dobavitelja v razvojnega igralca

Po mnenju državnega sekretarja na gospodarskem ministrstvu Matevža Frangeža energetika ni le vprašanje infrastrukture, temveč tudi priložnost za gospodarsko preobrazbo. Pred Slovenijo je, kot pravi, »peta velika strateška odločitev« – popolna prenova razvojnega modela, s katero bi prešli iz vloge dobavitelja v ustvarjalca izdelkov in storitev na osnovi domačega znanja.

Frangež verjame, da imamo dovolj znanja, prebojnih idej in tudi kapitala, da ustvarimo nove globalno uspešne slovenske multinacionalke. Potrebne pa bodo pametne investicijske sheme, državna jamstva in kombinacija evropskih ter domačih virov. Velik potencial vidi tudi v skoraj 30 milijardah evrov denarnih vlog gospodinjstev in razvoju državljanskega delničarstva. »Tvegano je odločiti se za spremembo. A še bolj tvegano je, če ostanemo pri starem,« je opozoril.

Brez ukrepanja nas čaka večja energetska odvisnost

Stojan Petrič, predsednik nadzornega sveta skupine Kolektor in direktor Dela, je izpostavil čas kot ključen dejavnik. Če Slovenija ne bo pravočasno sprejela dolgoročnega energetskega koncepta, bo po letu 2043 – ob zaprtju sedanjih zmogljivosti – prisiljena uvažati kar 70 odstotkov elektrike.

Ob tem je opozoril, da smo pri izvajanju Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) šele pri približno petini predvidenih investicij, čeprav smo na polovici obdobja izvajanja. Načrt predvideva naložbe v višini 57 milijard evrov. Petrič se je zavzel za pospešitev vseh postopkov v zvezi z JEK 2. »V energetiki čas ni naš zaveznik – je omejena dobrina,« je dejal.

Najbolj verjetna pot: jedrska energija in obnovljivi viri

Ekonomist Jože P. Damijan je predstavil analizo več scenarijev prenove elektroenergetskega sistema, ki so jo pripravili različni strokovnjaki. Kot najprimernejši se je izkazal scenarij, ki vključuje podaljšanje obratovanja obstoječe krške nuklearke do leta 2063, gradnjo JEK 2 ter zmeren delež obnovljivih virov energije. Ključna bo pravočasna politična odločitev, je poudaril.

Tudi Aleksander Mervar, prvi mož Elesa, meni, da kombinacija jedrske energije in obnovljivih virov predstavlja najbolj verjeten in izvedljiv scenarij. A opozarja, da ima vsak pristop – tako izključno jedrski kot povsem obnovljiv – svoje tveganje in visoke stroške. Po njegovem bo zato pri načrtovanju treba poiskati realno ravnotežje in optimizirati ukrepe.

VIR: Naš Stik