Energetske novice
Portal energetskenovice.si je spletni agregator novic, na katerem zbiramo informacije o dogajanju po vsej Sloveniji, s poudarkom na novicah iz energetike.
- Objavljeno: 2024-01-04
- Čas branja: 1 minut
Za uvoz energentov smo v lanskem tretjem četrtletju v EU porabili 35,4 milijarde evrov
Datum objave:
4. januar 2024
Avtor:
Brane Janjič
Avtor fotografij:
Freepik, Eurostat
Uvoz energentov v EU se je v primerjavi z istim četrtletjem leta 2022 zmanjšal tako vrednostno kot količinsko.
V tretjem lanskem četrtletju je EU uvozila za 35,4 milijarde evrov energentov v skupni količini 65 milijonov ton, kar je bilo v primerjavi z letom prej vrednostno manj za skoraj polovico (za 49,1 odstotka) ter tudi za dobro desetino količinsko manj (za 11,3 odstotka). Uvoz energentov je v tretjem četrtletju 2023 predstavljal 17,7 odstotkov vsega uvoza EU, pri čemer je, kot izpostavljajo v Eurostatu, v obdobju od leta 2019 do leta 2023 bilo precej nihanj, kar je mogoče pripisati predvsem izraziti volatilnosti cen energentov. Tako se je denimo delež nafte v skupnem uvozu EU z 9,1 odstotka v letu 2021 povečal na 11 odstotkov v letu 2022 in se lani v prvih treh četrtletjih ustalil na 10,6 odstotka. Zaradi energetske krize so bila večja nihanja zaznana pri zemeljskem plinu, pri čemer se je njegov delež v skupnem uvozu iz 5,1 odstotka v letu 2021 podvojil (na 10,8 odstotka), da bi v lanskih treh četrtinah leta zdrsnil na 6,5 odstotka. Pri tem primerjava samo tretjega lanskega četrtletja z letom prej kaže še na večji padec, saj se je uvoz plina v navedenem obdobju s 13,1 odstotka v letu 2022 lani zmanjšal na 5,2 odstotka.
Glavna dobavitelja ZDA in Norveška
Z uvedbo gospodarskih ukrepov proti Rusiji zaradi napada na Ukrajino se je precej spremenila tudi slika glavnih dobaviteljev, pri čemer je večina nafte v tretjem lanskem četrtletju v EU prispela iz ZDA (17,7 odstotka), Norveške (13,7 odstotka) in Kazahstana (8,2 odstotka).
Norveška je bila z kar 48,6-odstotnim deležem tudi glavni dobavitelj zemeljskega plina, sledijo pa ji Alžirija z 17,8-odstotnim deležem, Rusija(16-odstotni delež) in Velika Britanija (10.5-odstotni delež). Združene države Amerike pa so bile močno v ospredju pri uvozu utekočinjenega zemeljskega plina (48,5-odstotni delež), sledil pa so ji Katar s 14-odstotnim deležem, Alžirija z 10,1-odstotnim deležem in Rusija z 8,8-odstotnim deležem.
Kot je razvidno iz uvoznih deležev, Rusija kljub uvedenim številnim sankcijam, ostaja med večjimi dobavitelji energentov v EU, se je pa njen delež v zadnjem letu še dodatno zmanjšal, in sicer iz 14,5 odstotka v tretjem četrtletju 2022 na 6,5 odstotka v istem obdobju lani.
Norveška je bila z kar 48,6-odstotnim deležem tudi glavni dobavitelj zemeljskega plina, sledijo pa ji Alžirija z 17,8-odstotnim deležem, Rusija(16-odstotni delež) in Velika Britanija (10.5-odstotni delež). Združene države Amerike pa so bile močno v ospredju pri uvozu utekočinjenega zemeljskega plina (48,5-odstotni delež), sledil pa so ji Katar s 14-odstotnim deležem, Alžirija z 10,1-odstotnim deležem in Rusija z 8,8-odstotnim deležem.
Kot je razvidno iz uvoznih deležev, Rusija kljub uvedenim številnim sankcijam, ostaja med večjimi dobavitelji energentov v EU, se je pa njen delež v zadnjem letu še dodatno zmanjšal, in sicer iz 14,5 odstotka v tretjem četrtletju 2022 na 6,5 odstotka v istem obdobju lani.
VIR: Naš Stik